Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (»ZEKom-2«) je predlagatelj poimenoval kot sistemski zakon, katerega primarni cilj je implementirati določbe Direktive EU 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (»Direktiva 2018/1972«) v slovenski pravni red. 

Na podlagi omenjenih določb ZEKom-2 obsega številne novosti, zato so v nadaljevanju opisane spremembe le nekaterih izbranih področij iz ZEKom-2.

Razlastitev in omejitev lastninske pravice

V skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZEKom-2 bi bila po novem obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti na nepremičninah v lasti države oz. samoupravne lokalne skupnosti določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca z njegove strani ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja (operaterji). V primeru služnostnih pogodb, ki jih sklepajo infrastrukturni operaterji, je določeno, da se višina nadomestila za primer skupne uporabe s strani operaterja omrežja lahko določi tudi z dodatkom k pogodbi najkasneje deset dni pred začetkom izvedbe skupne uporabe.

Upravljanje radiofrekvenčnega spektra

V tem delu ZEKom-2 povečuje pristojnost ministrstva za okolje, ki bi po novem podajalo soglasje k splošnemu aktu o načrtu uporabe radijskih frekvenc. Predlagatelj poudarja, da z ZEKom-2 stremi k učinkovitemu pristopu k podeljevanju spektra, ki naj se odobrava povsod, kjer je to možno. Pri tem naj bi morala biti v splošnem aktu o načrtu uporabe radijskih frekvenc upoštevana možnost kombinacije splošne odobritve in izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Hkrati je predvidena tudi enotna uporaba harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra v skladu z Direktivo 2018/1972.

Prav tako predlagatelj z določbami 63. člena ZEKom-2 želi vzpostaviti podlago za sprejem splošnega akta, s katerim bo regulator vnaprej določil način določanja območij pokrivanja v primeru dodeljevanja radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo. Nadalje pa z določbami 64. člena spodbuja souporabo radiofrekvenčnega spektra s souporabo pasivne oz. aktivne infrastrukture.

ZEKom-2 hkrati daje regulatorju možnost izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev za obdobje dvajsetih let, kar pomeni neposredno uskladitev z določbami Direktive 2018/1972. Nadalje, testne frekvence se bodo lahko izdajale za obdobje največ 18 mesecev in za omejeno območje pokrivanja. Odločbe radijskih frekvenc za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve bo mogoče podaljšati (razen v primeru izrecne izključitve podaljšanja ob dodelitvi frekvence).

Varnost omrežij in storitev

Ena izmed bolj očitnih sprememb, ki zadeva varnost omrežij, je sprememba termina, ki kaže na izjemne razmere. Izraz »izjemna stanja« je v ZEKom-2 zamenjan z izrazom »stanja ogroženosti« – uskladitev z zakonom, ki ureja informacijsko varnost. Osrednje spremembe v tem poglavju se nanašajo predvsem na Sporočilo Evropske komisije »Varna uvedba tehnologije 5G v EU – izvajanje nabora orodij EU«. V skladu z določbami ZEKom-2 so tako operaterji dolžni sprejeti ustrezne in sorazmerne tehnične ter organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za varnost omrežij in storitev. Med ukrepe med drugim sodijo sprejem, izvajanje in spremljanje sistema upravljanja varnosti, kar zajema sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) in sistem upravljanja varovanja informacij (SUVI). Operaterji so obvezani k rednemu izboljševanju sistema in pripadajočih ukrepov v skladu s 114. členom ZEKom-2.

Kot posebna kategorija veljajo operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo omrežje upravljavcem kritične infrastrukture, izvajalcem bistvenih storitev ter organom državne uprave oziroma nosilcem ključnih delov sistema varnosti države. Slednji morajo izvajati oceno tveganj za dobavitelje in ponudnike storitev, pri čemer pa je tovrstni operater omejen glede na dobavitelje, ki jih kot primerne prepozna Vlada ter Svet za nacionalno varnost po predhodnem predlogu pristojnega organa za informacijsko varnost.

Prav tako morajo operaterji v primeru stanj ogroženosti prednostno zagotavljati delovanje delov omrežja, storitev in povezav, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij ključnih delov sistema varnosti države in komunikacij v sili, podporo delovanju kritične infrastrukture, izvajalcev bistvenih storitev ter organov državne uprave. Možnost določitve drugih ukrepov in omejitev, povezanih z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij je poleg naravnih in drugih nesreč ter katastrofalnih izpadov omrežja razširjeno tudi na razglašeno epidemijo v skladu s predpisi, ki urejajo javno zdravje. Slednje stopi v veljavo le na podlagi sklepa Vlade RS.

Vir: Predlog zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) z dne 22. 12. 2021.