Javna naročila so pomemben vidik poslovanja za mala, srednja in velika podjetja. Konkurenčna prednost srednjih in velikih podjetij, ki se kaže pri javnih naročilih, je boljše poznavanje prava javnih naročil in posledično priprava dopustne ponudbe že ob njeni oddaji. Ali smo kos javnim naročilom, se sprašuje strokovnjakinja za javno naročanje odvetnica Maja Prebil.

Dopustna ponudba
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, prispeti mora pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik pa je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika – tako 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik lahko javno naročilo odda le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, in ob upoštevanju merila ekonomsko najugodnejše ponudbe. Za ponudnike je bistveno, da dobro poznajo dokumentacijo naročnika v zvezi z oddajo javnega naročila in že pred rokom za prejem ponudb odpravijo vse nejasnosti glede zahtev naročnika.

Ponudniki imajo možnost naročnikom zastavljati vprašanja, vendar pa so pri tem omejeni z rokom, zato je pomembno, da redno spremljajo novoobjavljena javna naročila. Pravočasno spremljanje in pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je še zlasti pomembno pri javnih naročilih gradnje, pri katerih ima naročnik po novem možnost določiti obvezen ogled lokacije. Ponudnik, ki se obveznega ogleda lokacije na razpisan termin ne udeleži, ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje in posledično njegova ponudba ni dopustna.

Kako pripravimo ponudbo

Priprava ponudbe je po ZJN-3 za ponudnike hitrejša in lažja. Ponudniki so dolžni do roka za prejem ponudb predložiti kot izkaz izpolnjevanja razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje le izjavo ESPD, in ne tudi drugih dokazil. To seveda ne pomeni, da niso dolžni do roka za oddajo ponudb predložiti ponudbene cene. Še naprej namreč velja, da ponudnik po roku za prejem ponudb ne sme spreminjati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Druga dokazila lahko naročnik zahteva šele po roku za prejem ponudb, in to le od ponudnika, ki je glede na merila za oddajo naročila najugodnejši in mu naročnik namerava oddati javno naročilo. Kljub temu pa je za ponudnike pomembno, da imajo dokazila, ki jih naročnik določi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na voljo že ob roku za prejem ponudb. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se po novem lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, objektivno preveriti.

Kaj pa praksa?

Pomanjkanje znanja se v praksi pogosto kaže v fazi pregledovanja ponudb, ko ponudnik prejme naročnikov poziv k dopolnitvi ali pojasnilo, a ne reagira pravilno, posledica pa je lahko tudi izključitev takega ponudnika. Ponudniki so se dolžni na vsak poziv naročnika ustrezno odzvati, saj lahko le tako tudi kasneje, če bi bilo to treba, branijo svoje interese. Prav v ta namen Uradni list Republike Slovenije 13. in 14. septembra 2016 organizira 5. Kongres javnega naročanja, strokovno srečanje ponudnikov in naročnikov v postopkih javnega naročanja.

Vir: Maja Prebil, odvetnica v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o.