Na področju študentskega dela smo v zadnjem času lahko priča pestremu dogajanju. Med pozitivnimi je, denimo, povišanje minimalne bruto urne postavke, ki od 1. aprila naprej znaša 4,89 evra, kar pomeni 16 centov več kot doslej. Nekoliko bolj negativna novica pa je ob podpisu sporazuma med vladno koalicijo in Levico doletela študentske servise. Namreč, sporazum predvideva postopno ukinitev posredovanja študentskega dela preko študentskih servisov. Po predlogu stranke Levica bi posredovanje v celoti prevzel Zavod za zaposlovanje RS, ki je sicer edini posrednik začasnega in občasnega dela dijakom in študentom, ki ima za omenjeno dejavnost neposredno pravno podlago, študentski servisi (koncesionarji) pa imajo zgolj sklenjene pogodbe o koncesiji.[1] Sporazum narekuje, da naj bi bil predlog sprememb zakona po rednem postopku vložen že aprila, sprejet pa junija 2019.

Ali ukinitev odpira vrata novim, večjim težavam

 Študentski servisi so izrazili zaskrbljenost nad stanjem, ki bi lahko nastal na trgu delovne sile. Menijo, da so podjetja trenutno vajena hitrega in enostavnega posredovanja del. Sprememba pa bi lahko vodila do porasta števila espejev ali zaposlitev na črno. Ne izključujejo niti tega, da bi podjetja dodatno obremenjevala zaposlene z nadurami. Opozarjajo tudi na zahtevno vzpostavitev sistema posredovanja. Glede na trenutno ureditev strošek posredovanja nosi zgolj delodajalec, ki za storitev plača 2,69-odstotno provizijo. Prav tako študentski servisi izražajo skrb, da bo tovrsten prenos skupaj z vzpostavitvijo sistema zahteval velika sredstva, ki bodo med drugimi nujna tudi za zaposlitev novega kadra v Zavodu za zaposlovanje RS, poleg tega pa bodo najverjetneje brezposelni postali tisti, ki so do sedaj bili zaposleni v podjetjih, ki zagotavljajo posredovanje študentskega dela. Trenutno obstaja 19 podjetij, ki na trgu v celoti opravljajo posredovanje začasnega in občasnega dela dijakom in študentom. Lani naj bi storitev največjega študentskega servisa (e-študentski servis) uporabljalo približno 66 tisoč dijakov in študentov.

 Kako bodo dijaki in študenti spremembo občutili na lastnih TRR

 Ena od velikih praktičnih prednosti študentskih servisov je zalaganje zaslužkov študentov. To v praksi pomeni takojšnjo transakcijo v višini zaslužka na študentov oziroma dijakov transakcijski račun, medtem ko do izplačila delodajalca na račun študentskega servisa v tistem trenutku še ne pride. V primeru, da bi posredovanje opravljal Zavod za zaposlovanje RS, najverjetneje tovrstnega zalaganja ne bi bilo, kar bi pomenilo poznejše izplačilo in večjo možnost tveganja nastanka neugodnega finančnega položaja študenta oziroma dijaka.

[1] Prvi in četrti odstavek 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C.

Vir: Uradni list RS