Poznamo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, gledano širše, in še posebej inšpekcijski postopek in ukrepe, značilne za inšpekcijo dela? Vemo o tem dovolj, ko se srečamo z delovno inšpekcijo oziroma z delom Inšpektorata Republike Slovenije za delo? Ali pa denimo, če se na inšpektorat obrnemo kot prijavitelji kršitev?

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD), organ v sestavi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s sedežem organa na Verovškovi ulici 64a v Ljubljani in delujoč prek petih območnih enot in devetih inšpekcijskih pisarn po Sloveniji, opravlja inšpekcijski nadzor na treh področjih, tj. v okviru treh inšpekcij: na področju delovnih razmerij (zaposlovanja), varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.

Delo inšpektorata je določeno z Zakonom o inšpekciji dela, ki ga dopolnjuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru (zakona urejata splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom), glede drugih postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tema zakonoma, pa se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Pri svojem delu pa inšpektorji v okviru Inšpektorata RS za delo prekrške ne samo odkrivajo, temveč o njih tudi odločajo. Ko inšpektorat kot prekrškovni organ ravna po Zakonu o prekrških, se ob ugotovljenih prekrških vodi tudi postopek o prekršku, t. i. hitri postopek.

In potem se v praksi začnemo spraševati natančneje:

– o opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in pooblastilih inšpektorja (katere pravice ima inšpektor, ko opravlja inšpekcijski nadzor, kako je z vstopom v prostore in objekte zavezanca ter s pregledom stanovanjskih prostorov, zaseg dokumentacije ...),
– o postopku inšpekcijskega nadzora (zlasti o tem, kdo so zavezanci, o položaju stranke v postopku, uvedbi inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti po eni strani in prijavi domnevne kršitve po drugi strani, o letnem načrtu inšpekcijskih nadzorov in t. i. akcijah inšpektorata ali več inšpektoratov, o zapisniku o opravljenem inšpekcijskem pregledu itd.),
– o ukrepih inšpektorjev (odločba, opozorilo, prepovedna odločba in možnost prepovedne odločbe, ustna odločba, odložitev izvršitve odločbe, pečatenje …) in kaznih za prekrške (najvišja se giblje v razponu od 4.500 do 20.000 evrov).

Za začetek je odgovore na vprašanja, ki se postavljajo, mogoče iskati v Zakonu o inšpekciji dela (ZID-1). Novi zakon je začel veljati pred dvema letoma, na voljo pa je tudi v knjižni izdaji, glej Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) z uvodnimi pojasnili in komentarjem mag. Boruta Brezovarja. Razmeroma kratko zakonsko besedilo je v knjigi vsebinsko dopolnjeno in obogateno tako s pojasnili v uvodu in kot s komentarjem k posameznim členom zakona. Vsekakor dobrodošlo za vse uporabnike zakona, ob tem, da so v knjigi poleg izčrpnih pojasnil k aktualnemu zakonu vključeni tudi pravne podlage in opis delovanja inšpekcije dela v preteklosti.

Vir: spletna stran Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Zakon o inšpekciji dela (ZID-1) z uvodnimi pojasnili in komentarjem mag. Boruta Brezovarja