Regres je treba izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se ob nelikvidnosti delodajalca lahko določi tudi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Delodajalec lahko delavcem regres izplača tudi že prej, na primer s plačo za marec, ali pa ga izplača celo v več delih (obrokih), pri čemer pa mora biti celoten znesek regresa izplačan najkasneje do 1. julija. Teoretično pa bi se lahko tudi zgodilo, da bi delodajalec delavcem še v času likvidnosti izplačal nekaj delov regresa pred 1. julijem, potem pa bi postal nelikviden. V tem primeru lahko delavcem izplača preostanek regresa najpozneje do 1. novembra.

Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha pred 1. julijem, na primer 30. aprila, mu delodajalec ni dolžan izplačati regresa na zadnji dan prenehanja delovnega razmerja ali ob majskem izplačilu plače za april. Tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo pred 1. julijem, mora delodajalec tako kot vsem drugim delavcem v primeru likvidnosti izplačati regres najkasneje do 1. julija, ob nelikvidnosti pa do 1. novembra.

Delodajalci se tudi sprašujejo, kdaj morajo delavcu izplačati sorazmerni del regresa, kadar se ta pri njih zaposli po 1. juliju. Odgovora na to vprašanje ZDR-1 ne daje. Delavec pridobi pravico do regresa s sklenitvijo delovnega razmerja (to velja tudi za letni dopust). Praksa delodajalcev je v tem primeru zelo različna, od tega, da delavcem izplačajo sorazmerni del regresa ob izplačilu prve plače, ali pa do 31. decembra tekočega leta.

Kadar delavec pri delodajalcu sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju, pa najsibo to za določen ali nedoločen čas, naj delodajalec in delavec, da bi se izognili morebitnim nepotrebnim sporom, za prvo koledarsko leto v pogodbi o zaposlitvi določita tako način izrabe letnega dopusta kot datum izplačila sorazmernega dela regresa.

Izplačilo regresa do 1. julija oziroma do 1. novembra oziroma prav na ta dan

Regres mora delodajalec delavcem izplačati najkasneje do 1. julija oziroma 1. novembra tekočega leta. Pomembna je tudi razlaga pojma izplačati. Ali to pomeni, da mora imeti delavec že 1. julija oziroma 1. novembra denar na računu, torej, da z njim lahko razpolaga, ali pa lahko delodajalec tega dne šele izvrši plačilo?

Ob zgornjem si morda postavljate tudi druga vprašanja:
– koliko je najnižji in koliko najvišji regres,
– ali delodajalec delavcem lahko izplača različen regres,
– ali lahko delodajalec v internih aktih določi, da je dolžan regres izplačati do 30. aprila ali 30. julija,
– kakšne pravice ima delavec, če delodajalec zamuja z izplačilom regresa,
– kje mora biti določeno, da lahko delodajalec ob nelikvidnosti regres izplača najkasneje do 1. novembra, in kdaj je delodajalec nelikviden,
– ali delavec na podlagi pisnega obračuna regresa lahko zahteva izvršbo,
– ali delodajalec delavcem regres lahko izplača v bonih,
– kako je z izvršbo delavčevega upnika na regres,
– kako in kdaj lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo preveč izplačanega regresa, če delavec pri njem ni zaposlen celotno koledarsko leto,
– koliko regresa prejme delavec, ki dela s krajšim delovnim časom,
– ali delavcem, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del ali dela na domu, pripada regres,
– ali pripada delavcu regres, četudi v celotnem koledarskem letu ne izrabi niti dneva letnega dopusta ali če je vse leto ali del koledarskega leta opravičeno odsoten z dela,
– ali pripada regres delavcu za čas čakanja na delo doma.

Odgovore na vprašanja, povezana z regresom, lahko poiščete v priročniku avtorice mag. Nine Scortegagna Kavčnik, Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu.

Vir: Nina Scortegagna Kavčnik