Digitalizacija je prava »modna muha«, ki jo pospešujejo nove tehnološke rešitve, vse hitrejši internet in dostopnejši načini shranjevanja podatkov. Njen namen ni zgolj prehod na digitalni način poslovanja, temveč celovita prenova (izboljšava) poslovnih procesov in uvedba novih poslovnih modelov. Skrb za okolje pa ni nič manj »popularna«. Če želimo ohraniti »zeleno« domovino, bomo v določeni meri morali spremeniti način življenja in poslovanja. 

Država na različne načine spodbuja vlaganja v digitalne in zelene rešitve. Odprtih je več javnih razpisov za sofinanciranje tovrstnih investicij (nepovratna sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo). Zadnja novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S), ki je pričela veljati novembra lani,  uvaja novo davčno olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod,¹ s katero si bodo zavezanci, pod določenimi pogoji, lahko znižali davčno obveznost.

Novi 55.c člen ZDDPO-2 določa, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % od vlaganj v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke (digitalna preobrazba) ter v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost (zeleni prehod). Namen nove davčne olajšave je v spremembi obstoječih modelov, napredku, izboljšavah in trajnostnem razvoju.

Ministrstvo za finance je 19. 4. 2022 objavilo (prenovljen) osnutek Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v digitalni in zeleni prehod, ki podrobneje predpisuje kvalificirana vlaganja. Tako je npr. v zvezi z vlaganji v računalništvo v oblaku podrobneje opredeljeno, da se davčna olajšava lahko uveljavlja samo za vzpostavitev (začetno delovanje) in nadgradnje tovrstnih »cloud« rešitev. Za vlaganja v energetsko učinkovitost zgradb pa se štejejo npr. točno predpisane vrste oken in vrat, pa tudi vlaganja v energijsko učinkovitejše fasade in kritine. Ministrstvo za finance je objavilo tudi obrazec, ki bo priloga k obračunu DDPO in iz katerega je razvidno, da se bodo lahko uveljavljali tako notranji stroški (npr. strošek dela) kot stroški zunanjih izvajalcev.

Na prvi pogled je nova davčna olajšava »atraktivna« dodatna spodbuda k digitalnim in zelenim rešitvam. Ampak pozor, predpisanih je več omejitev:

• znižanje davčne osnove z (vsemi) davčnimi olajšavami se prizna do 63 % davčne osnove (tj. minimalni 7-odstotni davek od dohodka pravnih oseb). Če zavezanec ta mejni prag dosega že z drugimi davčnimi olajšavami, mu nova olajšava morebiti ne bo prinesla dodatnih koristi. Olajšava v vlaganja v digitalni in zeleni prehod se prav tako ne more prenašati v naslednja davčna obdobja, kar pomeni, da morajo zavezanci dobro načrtovati koriščenje davčnih olajšav;
• zavezanec ne more uveljavljati nove olajšave v delu, ki je financiran iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev;
• nova olajšava se izključuje z razvojno in investicijsko (davčno) olajšavo;
• določena podjetja, ki so del mednarodne skupine, bodo v bodoče omejena še z minimalnim 15-odstotnim davkom.²

Čeprav je namen nove davčne olajšave dober, bi morala država razmisliti o smiselnosti strukture spodbud in o omejitvah pri uveljavljanju davčnih olajšav. Omejitev koriščenja davčnih olajšav do 63 % davčne osnove se v trenutnih gospodarskih razmerah ne zdi ustrezen ukrep, zato bi se morala odpraviti. Če pa želimo ohraniti in privabiti nove tuje investicije, pa tudi to ne bo dovolj. Država bo morala razmisliti o bolj korenitih spremembah. Dober zgled je avstrijska spodbuda za raziskave in razvoj (nem. »Forschungsprämie), ki ni omejena z višino davčne osnove zavezanca.

O teh in drugih davčnih in finančnih dilemah si lahko preberite v spletni reviji Davčno-finančna praksa, ki jo izdaja Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije.  

¹ Novo davčno olajšavo lahko uveljavljajo tudi podjetniki (novi 65.a člen Zakona o dohodnini – ZDoh-2Z; Uradni list RS, št. 39/22).

² Glej osnutek direktive »Council Directive on ensuring a global minimum level of taxation for multinational groups in the Union« na spletni strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52021PC0823.

Vir: Uredniški odbor revije Davčno-finančna praksa.