Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije, ki vsebuje ugotovitve in predlog zavoda za zaposlovanje, ter ga posreduje delodajalcu¹ in invalidu. Če se postopek začne na zahtevo ZPIZ ali zavoda za zaposlovanje, posreduje mnenje tudi njima.² Odločitev komisije je dokončna.³

Pridobitev (pozitivnega ali negativnega) mnenja komisije je procesna predpostavka⁴ za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi razloga nezmožnosti ali poslovnega razloga.⁵ 

Če pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pridobljeno (pozitivno ali negativno) mnenje komisije, pomeni, da je ta nezakonita.⁶

Zakon ne določa, da mora delodajalec za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi pridobiti pozitivno mnenje komisije. Že njeno negativno mnenje namreč predstavlja zadostno podlago, da je procesna predpostavka izpolnjena, zato je na podlagi negativnega mnenja komisije invalidu mogoče podati odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pravilnost ugotovitev komisije je predmet sodne presoje v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži invalid.⁷

V primeru, da delodajalec na komisijo naslovi vlogo glede delavca, ki je varovana kategorija po 114. členu ZDR-1 (delavci pred upokojitvijo) ali 115. členu ZDR-1 (starši in noseče delavke), je mnenje komisije nedvomno negativno. V tem primeru pa bi bila delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu nedvomno nezakonita.

Iz določb ZPIZ-1 ne izhaja, da ima mnenje komisije takšno dokazno vrednost, da bi se že zgolj na podlagi tega mnenja razlog za odpoved štel za dokazanega. Pridobitev mnenja komisije je le pogoj za podajo odpovedi invalidu, delodajalec pa je še vedno dolžan dokazati, da obstaja utemeljen razlog odpovedi. To pa na drugi strani pomeni, da tudi delavec lahko dokazuje nasprotno. Sodišče (šele) v tem postopku presoja tudi mnenje komisije, tako glede ugovora, da komisija dejanskega stanja ni pravilno ali popolno ugotovila, kot tudi glede njenih (strokovnih) ugotovitev.⁸

Za mnenje komisije nista predvidena niti vodenje upravnega spora niti izdaja upravne odločbe,⁹ s tem mnenjem pa se tudi še ne posega v katero od pravic ali pravno korist. Mnenje prav tako ni izdano v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato mnenje ni izdano v upravnopravnem razmerju, posledično pa ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Mnenje komisije je kombinacija ugotovljenega dejanskega stanja in strokovne ugotovitve. Do posledice tega mnenja pride, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu invalidu, pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je urejeno sodno varstvo, v katerem se preverja tudi obstoj razlogov za odpoved te pogodbe. Sodno varstvo v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je dovolj učinkovito, zato bi vsaka drugačna rešitev oziroma predhoden postopek (tudi v zvezi s presojo utemeljenosti mnenja komisije) lahko pomenila oviro pri učinkovitem varstvu pravic. Prišlo bi namreč lahko do podvajanja postopkov v zvezi z ugotavljanjem obstoja razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem mnenjem niti zakon niti podzakonski akt ne predvidevata posebnega varstva, saj je odločitev (in ne odločba)¹⁰ komisije dokončna.¹¹

Dokler delodajalec ne pridobi mnenja komisije, invalidu ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi.¹²

Če je mnenje komisije pozitivno, lahko delavec v okviru spora o zakonitosti delodajalčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpodbija tudi ugotovitve iz mnenja komisije. Če pa komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga lahko sproži delavec zoper delodajalca, delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in s tem vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.¹³

Več o vseh vrstah odpovedih pogodbe o zaposlitvi si lahko preberete v novem priročniku Odpoved pogodbe o zaposlitvi avtorjev Miha Šercerja in mag. Nine Scortegagna Kavčnik.

¹ Delodajalec je upravičen le do končnega mnenja komisije, ne pa tudi do dokumentacije, na podlagi katere je komisija odločala (Vpogled delodajalca v spis Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, Pravna praksa, št. 45–46/2015, str. 30–31, in Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2015/2548 z dne 12. oktobra 2015, dostopno na www.ip-rs.si.
² 5. člen Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
³ Četrti odstavek 103. člena ZPIZ-1.
⁴ Ni upravni akt in zoper njega ni posebnega sodnega varstva. Če bi bilo mnenje komisije upravni akt, bi se delodajalec po njem moral ravnati, tako pa ga ne zavezuje.
⁵ Tako tudi odl. VIII R 32/2007 z dne 18. septembra 2007, odl. VIII Ips 150/2009 z dne 22. novembra 2010 in odl. VIII Ips 287/2009 z dne 11. januarja 2011.
⁶ Odl. VIII Ips 219/2014 z dne 24. februarja 2015.
⁷ Tako odl. VIII R 32/2007 z dne 18. septembra 2007, odl. VIII Ips 150/2009 z dne 22. novembra 2010, odl. VIII Ips 287/2009 z dne 11. januarja 2011, odl. I Up 310/2013 z dne 12. septembra 2013 in odl. I Up 306/2014 z dne 8. aprila 2015.
⁸ Odl. VIII Ips 326/2009 z dne 24. januarja 2011 v zvezi z odl. Pdp 1186/2008 z dne 3. marca 2009. Drugačno mnenje je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavzelo v odl. Pdp 212/2012 z dne 16. maja 2012: »Obstoj razloga za odpoved je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki (delodajalcu) obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.«
⁹ Odl. VIII R 32/2007 z dne 18. septembra 2007.
¹⁰ Četrti odstavek 103. člena ZPIZ-1.
¹¹ Odl. Pdp 1544/2007 z dne 4. aprila 2008 in odl. I Up 77/2010 z dne 26. maja 2010.
¹² Odl. Pdp 207/2009 z dne 7. maja 2009.
¹³ Odl. Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-245/10, U-I-181/10, Up-1002/10 z dne 14. septembra 2011.

Vir: mag. Nina Scortegagna Kavčnik