Državni zbor RS je pred kratkim obravnaval predlog novele Zakona o minimalni plači, ki predvideva njen dvig na 667 evrov neto. Ta naj bi povečal razliko med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo, saj je z zvišanjem socialne pomoči po mnenju mnogih ta razlika postala premajhna. Na kakšen način bomo rešili to socialno-ekonomsko vprašanje in ali smo res dežela »bogatih revežev«?

Slovenska minimalna plača, denarna socialna pomoč in dežela »bogatih revežev«

Junija letos je prišlo do zvišanja denarne socialne pomoči za 34 evrov, kar pomeni, da trenutna polna socialna pomoč znaša 392,75 evra, enako pa bo ostalo tudi v letu 2019. Medtem pa minimalna plača znaša 842,79 evra bruto, kar pomeni približno 638 evrov neto.

Zvišanje denarne socialne pomoči je na družbenih omrežjih izzvalo mnoga ogorčenja in bes. Najpogostejše je bilo mnenje, da tovrstno zvišanje negativno vpliva na delovno pripravljenost delavcev in ima celo destimulativni učinek, češ da je razlika med denarno socialno pomočjo in minimalno plačo premajhna. Ena od odmevnih izjav v medijih je bilo mnenje generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije o deželi »bogatih revežev«, ki je odzvanjalo po celotnem slovenskem medijskem prostoru.

Tako trenutno ostaja odprto socialno-ekonomsko vprašanje, ali je res težava v previsoki denarni socialni pomoči ali pa je mogoče temeljni problem prav minimalna plača, ki se marsikomu zdi prenizka.

Glede na aktualno dogajanje v Državnem zboru Republike Slovenije in zaveze, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, gre pričakovati morebitno zvišanje minimalne plače v letu 2019. Trenutno je v hramu demokracije zaključena prva obravnava predloga novele Zakona o minimalni plači, ki je potekala 29. novembra in na kateri so poslanci s 51 glasovi za in nobenim proti sklenili, da je predlog novele, ki predvideva dvig minimalne plače na 667 evrov neto, primeren.

 Vir: Uradni list