Digitalizacija, big data, disruptivnost ... so še naprej besede, ki po svetu in v Sloveniji polnijo stolpce poslovnih člankov, dvorane poslovnih in panožnih združenj in urnike poslovnih svetovalcev ter ki zaposlujejo nadzorne svete in uprave oziroma upravne odbore.

Zaradi tehnoloških novosti in posledičnega razvoja novih poslovnih modelov so se v številnih dejavnostih tradicionalni poslovni modeli spremenili ali celo umaknili, obenem pa so se uveljavili novi ponudniki storitev (med njimi so na primer Netflix, Amazon, Uber, AirBnB, Salesforce). Zanje je značilna uveljavitev s pomočjo API (Application Programme Interface, slovensko programskih vtičnikov ali vmesnikov za programiranje aplikacij), s pomočjo katerih ponudniki storitev ponujajo sodelujočim ponudnikom vmesnike za razvoj in priključitev njihovih aplikacij za uporabnike. Z njimi spreminjajo verigo vrednosti, sodelujejo v razvoju novih poslovnih modelov in ustvarjajo nove storitve.

Prelomne novosti so v Evropski uniji pred vrati tudi v dejavnosti finančnih storitev. Na področju plačevanja, ki postaja vedno bolj on-line in mobilno, se krepko povečujeta število in delež elektronskih transakcij. Tehnološkim novostim in z njimi povezanim poslovnim priložnostim se bo v tej dejavnosti pridružila ločnica, uvedba prenovljene Direktive o plačilnih storitvah PSD2, s katero naj bi po predvideni uvedbi leta 2018 še znižali tarife plačilnih storitev, bolje zaščitili kupce in ustvarili regulatorne pogoje za uvedbo digitalnih sprememb, ki so deloma že, nato pa bodo še bolj preoblikovale panogo finančnih storitev, a tudi druga področja poslovanja, s trženjem na čelu.

Boj za bližino uporabnika bo boj z visokimi vložki. Po predvidevanjih nekaterih analitskih hiš je na petih glavnih področjih bančnega poslovanja s prebivalstvom (potrošniško financiranje, hipoteke, posojila majhnim in srednjim podjetjem, plačila malih vrednosti in upravljanje premoženja) do leta 2025 na udaru več kakor 40 odstotkov bančnih prihodkov ter med 20 in 60 odstotkov dobička!

Projekt enotnega evropskega območja plačevanja (SEPA) je bil uveden pred več kot desetletjem z glavnimi cilji poenotenja prej razdrobljenih ekosistemov plačilnih shem, izvajalcev procesiranja, medbančnih organizacij, sprejemalcev plačil in regulatorjev ter je postopoma, čeprav z različnim tempom v različnih državah članicah, v dobršni meri dosegel navedene cilje. V letu 2015 je sledilo poenoteno znižanje medbančnih tarif za plačila s kreditnimi in debetnimi karticami (na 0,3 % oziroma 0,2 %, kar pa v večini primerov ni prineslo znižanja končnih tarif). Direktiva PSD2 pa naj bi poleg nadaljnjega znižanja tarif in nekaterih ukrepov za varstvo potrošnikov (kot sta močnejša avtentikacija plačnika in omejitev odgovornosti za neavtorizirane transakcije na 50 evrov namesto zdajšnjih 150 evrov) predvsem upoštevala naraščajoči tempo digitalizacije z naraščajočim deležem takojšnjih in mobilnih plačil ter omogočila inovacije za nadaljnje izboljšanje uporabniške izkušnje.

Končna vsebina in natančni potek uveljavljanja novih pravil sta odvisna od odločitev Sveta ministrov Evropske unije. Direktiva bo objavljena v Uradnem listu EU, nato pa bodo države članice imele čas za izvedbo potrebnih uskladitev nacionalnih zakonodaj z novimi pravili. Osnutek tehničnih standardov in smernic je EBA (European Banking Authority – Evropski bančni organ) sprejela in posredovala Evropski komisiji pred dnevi. Po potrditvi bodo imele države članice 18 mesecev časa za uvedbo tehničnih standardov, torej polno uveljavitev Direktive PSD2 tja do jeseni naslednjega leta.

Pomembna novost bo, da bodo banke primorane omogočiti dostop do podatkov na računih komitentov licenciranim ponudnikom storitev (TPP – third party providers). Dostop naj bi potekal preko standardiziranih protokolov API. EBA v ta namen pripravlja tehnične standarde. Licencirani TPP bodo dveh vrst: AISP (Account Information Service Providers) bodo razpolagali s podatki o računih in bodo lahko posredovali (in tržili) informacije in storitve na podlagi le-teh (o imetnikih računov, tudi pri več izvajalcih plačilnih storitev), PISP (Account Information Service Providers) pa bodo na zahtevo plačnikov lahko (brez vnaprejšnje odobritve banke) izvajali plačila z računov, tudi pri drugih izvajalcih plačilnih storitev.

Spremembe bodo velike in bodo imele posledice tako za kupce kot za banke in druge ponudnike finančnih storitev, ponudnike blaga in storitev (tudi npr. telekomunikacijskih) za končne potrošnike ter tudi za plačilne sheme, ponudnike storitev na medpodjetniškem trgu in druge akterje. Po nekaterih ocenah naj bi PISP-plačevanje do leta 2020 zasedlo že šestino vseh on-line plačil malih vrednosti (kar ni nepomembno na evropskem trgu z več kakor 110 milijardami negotovinskih transakcij in več kakor 280 trilijonov evrov vrednosti). Kot »iniciatorji plačil« bodo (ob izpolnitvi pogojev) delovali tudi trgovci, alternativni ponudniki plačevanja, to načrtuje izvajati tudi dobršen del bank samih in tudi drugi ponudniki. S tem bo del plačevanja začel namesto preko sedanjih kartičnih shem potekati po neposrednih medbančnih povezavah, kar bi lahko poleg prerazporeditve vlog akterjev za posledico imelo tako tudi delno pocenitev plačevanja. To bo za različne družbe, ki jih dejavnost plačevanja zadeva, od finančnih družb preko trgovcev do na primer že obstoječih in novih ponudnikov informacijskih storitev, imelo različne posledice in odpiralo številne priložnosti, tako rekoč za nikogar pa posel ne bo več tak, kakor je sedaj. Zato je čas, da se na prihajajoče spremembe pripravijo vsi, ki so v plačilnih storitvah udeleženi.

Evropske banke se torej bližajo novi prelomni točki v svoji zgodovini. Zapovedana dostopnost do računov je zgodovinski mejnik. »Open banking« za finančne ustanove predstavlja velik potencial in priložnost za inoviranje, ustvarjanje nadomestnih oziroma novih virov prihodkov in obenem narekuje tekmovanje z novimi tekmeci. Ključno zanje in tudi za druge udeležence na trgu plačilnih storitev bo torej razumeti pomen bližajočih se velikih sprememb v industriji plačil in prilagoditi svoje poslovne modele tako, da bodo tehnologijo in zakonodajo obravnavale kot prožilca razvoja novih bančnih storitev. Navedene spremembe bodo vsako banko primorale sprejeti nekaj ključnih odločitev – predvsem, ali kot banka (po)stati del infrastrukture, se odmakniti od končnega uporabnika in bolj ali manj ostati podpora drugim, tudi novim ponudnikom storitev ali pa vlagati v sposobnost, odigravati osrednjo vlogo v zadovoljevanju finančnih in informacijskih potreb komitentov in si s tem ustvariti tudi nove priložnosti na medpodjetniškem trgu. Gre za več kot za tehnološko uskladitev s predpisi – predvsem gre tudi za odnos do trga in s tem za pretehtano izbiro na paleti strateških možnosti. Pri tem ne bo ene pravilne rešitve za vse – vse banke in druge finančne ustanove, marsikateri trgovec in drug ponudnik bodo oziroma se že dandanes zaradi navedenega soočajo s pomembnimi izzivi.

Avtor: mag. Matija Vojsk, MBA, je bil, preden je postal samostojni poslovni svetovalec in predavatelj, med drugim član uprave Telekom Slovenije in Dela ter direktor področja svetovanja pri PwC, ima pa tudi izkušnje iz delovanja v številnih nadzornih svetih in njihovih komisijah.

Viri:McKinsey, Barclays, Accenture.