Javna uprava se sooča s številnimi izzivi, povezanimi z družbenimi in ekonomskimi spremembami, razvojem tehnologije, zahtevami državljanov, pomanjkanjem javnih uslužbencev in hkratnimi zahtevami po prilagodljivosti, ki od javnega sektorja zahtevajo spremenjene načine dela, komuniciranja, odzivnost, učinkovitost, prilagoditve v kadrovskih procesih in temu primerno upravljanje kadrovskih virov. Uvedba profesionalnega uradništva, ki bi delovalo neodvisno, učinkovito in v skladu z zakoni ter etičnimi standardi se mora iz teorije prenesti tudi v prakso. Tak prenos zahteva odgovornost do dela, sodelovanje z različnimi deležniki, vseživljenjsko izobraževanje, usposabljanje in razvoj, ki vpliva na zaupanje javnosti v delovanje javne uprave.

Omejena proračunska sredstva, neučinkovito upravljanje, administrativne ovire, netransparentnost ter pomanjkljiv nadzor vplivajo na manjšo kakovost storitev, zlorabe, korupcijo ter posledično nezaupanje javnosti. Z ustreznim koriščenjem kohezijskih sredstev na področju naložb v infrastrukturo (ceste, železnice, energetska omrežja, digitalna in okoljska infrastruktura), izobraževanje, inovacije, raziskave, razvoj, partnerstva in sodelovanja med javnim sektorjem, zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in akademsko sfero bi pripomogli k zmanjševanju gospodarskih, socialnih in regionalnih razlik, ustvarjanju delovnih mest, dvigu življenjskega standarda in zmanjševanju revščine, ohranjanju naravnega okolja ter k boljšemu upravljanju in izvajanju projektov.

Na področju odnosov z različnimi javnostmi morajo organizacije javne uprave ohranjati neodvisnost in integriteto pri komuniciranju ter se izogibati političnim vplivom. Marsikatere teme so za širšo javnost težko razumljive, zato se organizacije srečujejo z izzivom ustrezne komunikacije, ki informacije podaja na razumljiv način ter z izzivom hitrega, učinkovitega in hkrati argumentiranega odzivanja na vprašanja javnosti. To je še zlasti pomembno v kriznih situacijah, ko je treba ohraniti zaupanje javnosti in zagotavljati jasne in točne informacije ter zagotoviti, da so komunikacijski pristopi vključujoči in odzivni na potrebe različnih skupin ljudi.

S hitrim razvojem tehnologij, ki so prinesle številne koristi, kot so večja učinkovitost, boljša storitev za državljane in nižji stroški, se spreminja tudi način pridobivanja informacij in komuniciranja med različnimi javnostmi. Uvajanje novih tehnologij zahteva posledično tudi spremembe v načinih dela, organizacijski kulturi, večji potrebi po zaščiti zasebnosti in varnosti (osebnih) podatkov ter posledičnem zagotavljanju ustreznih izobraževanj in usposabljanj javnih uslužbencev. Organizacije morajo biti pozorne na spremembe zakonodaje na področju obdelave osebnih podatkov, varnostnih ukrepov, obveščanja posameznikov in temu primernih ravnanj v primeru kršitev.

Za uspešno obvladovanje izzivov, povezanih z razvojem in izboljšavami v javnem sektorju, je pomembna vzpostavitev trajnega dialoga z vsemi deležniki. O navedenih ter drugih aktualnih vprašanjih bomo zato razpravljali na tradicionalnih Dnevih slovenske uprave, največji slovenski konferenci na področju javne uprave, na kateri se bo že 31. leto zapored srečal širok krog strokovnjakov in zainteresirane javnosti. Konferenca bo potekala v obliki okroglih miz na temo pravnih, ekonomskih, organizacijskih, upravnih in informacijskih vidikov delovanja javne uprave.

Avtorja:
prof. dr. Mirko Pečarič, dekan Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani
izr. prof. dr. Tatjana Kozjek, vodja programskega odbora DSU 2024