Vprašanje višine minimalne plače velja za zelo pogosto temo slovenske politike, kjer država poskuša najti kompromis med interesi predstavnikov delojemalcev in predstavnikov delodajalcev. Zadnji poseg v minimalno plačo se je zgodil konec prejšnjega leta, ko je Državni zbor RS sprejel spremembe Zakona o minimalni plači, s katerim je uzakonil nekaj novosti, katerim bomo priča v letih 2020 in 2021 ter se dotikajo predvsem dodatkov, ki jih obsega minimalna plača.

Do sedaj so bili iz minimalne plače že izvzeti nekateri dodatki za delo v posebnih pogojih, torej, dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter na praznike in dela proste dneve. Vključeni pa so bili dodatek za delovno dobo, dodatek za izmensko delo, terensko delo in plačilo za delovno uspešnost. S 1. januarjem 2020 pa bodo iz definicije minimalne plače izvzeti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Še eno zelo zanimivo novost, povezano z višino minimalne plače, lahko pričakujemo januarja 2021, ko se bo začela uporabljati formula (predpisana z zakonom), na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Prav tako je treba poudariti, da minimalna plača od leta 2016 ne obsega povračil stroškov delavca, ki jih mora pokriti delodajalec, predvsem so to povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo itd. Hkrati pa v minimalno plačo niso vključeni drugi prejemki delavcev (regres, jubilejne nagrade itd.).

Vir: Uradni list RS