Pogodbe FIDIC vsebujejo vrsto institutov, ki so urejeni drugače kot v slovenski gradbeni pogodbi, med njimi pa je tudi določitev cene.

Pogodbena cena je v RDEČI in RUMENI knjigi v podčlenu 1.1.4.2 definirana enako, in sicer kot cena, določena v podčlenu 14.1 [Pogodbena cena], ki vključuje prilagoditve v skladu s pogodbo. V obeh knjigah FIDIC je cena opredeljena kot sprejeti pogodbeni znesek, ki je skupni nominalni znesek, izražen v vrednosti, vsaka od obeh knjig pa vsebuje različne oblike možnih prilagoditev cene. Te prilagoditve cene se nanašajo na dodatne stroške, ki ob oddaji ponudbe niso bili predvideni, bodisi zato, ker so nastali po krivdi naročnika, bodisi zato, ker so nastali zaradi okoliščin, ki jih ni mogla predvideti nobena pogodbena stranka.

Obe pogodbi FIDIC vsebujeta tudi določbe, v katerih primerih se pogodbena cena ne spremeni. V obeh knjigah je v točki b) podčlena 14.1 določeno, da se pogodbena cena ne prilagodi za naslednje stroške: dajatve, pristojbine in davke v zvezi z izvajanjem obveznosti izvajalca po pogodbi, razen stroškov, navedenih v podčlenu 13.7 [Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje]. To pomeni, da izvajalec, tudi če teh stroškov zaradi kakršnegakoli razloga ni vključil v pogodbeno ceno, pozneje zaradi njih ne more zahtevati povečanja cene in ne more zahtevati njihovega plačila.
Spoštovanje nacionalne zakonodaje je namreč obveznost izvajalca, ki mora že pri oddaji ponudbe poskrbeti, da je njegova ponudba v celoti skladna z zakoni, kakor to določa podčlen 1.13 [Skladnost z zakoni]. Zato je izvajalčeva dolžnost, da v ponudbeno ceno vključi vse obvezne dajatve, davke in morebitne druge administrativne takse, ki po oddaji ponudbe ne morejo biti več razlog za povečanje pogodbene cene. Če bi se davki oziroma dajatve spremenili po osnovnem datumu (podčlen 1.1.3.1), se uporabi podčlen 13.7 [Prilagoditve zaradi spremembe zakonodaje], ki pa dovoljuje, da se pogodbena cena ustrezno spremeni, če se spremeni zakonodaja. Ker pa se podčlen 14.1 začne z besedami »Če v Posebnih pogojih ni navedeno drugače«, to jasno kaže, da lahko naročnik v posebnih pogojih tudi ta pravila spremeni oziroma prilagodi svojim potrebam.

RDEČA in RUMENA knjiga se razlikujeta v tem, da RDEČA knjiga v točki a) podčlena 14.1 pogodbeno vrednost opredeli s sklicevanjem na podčlen 12.3 [Ocena], RUMENA knjiga pa v točki a) podčlena 14.1 določa, da je pogodbena cena pavšalni sprejeti pogodbeni znesek, ki se prilagodi v skladu s pogodbo. Obe knjigi torej določata, da se cena prilagaja, vendar pa jo je treba po RDEČI knjigi uskladiti in določiti na podlagi merjenja in ocen, torej glede na dejansko izvedene količine in dejansko izvedeni obseg del, po RUMENI knjigi pa je pogodbena cena določena v pavšalu in se lahko spreminja samo v primeru vnaprej predvidenih okoliščin, ki niso povezane z dejansko izvedenimi količinami, temveč večinoma z nekimi nepredvidenimi okoliščinami.

Pogodbena cena se na podlagi podčlena 12.3 [Ocena] RDEČE knjige določi tako, da ponudniki oddajo svojo ponudbeno ceno na podlagi ponudbenega predračuna, ki je opredeljen v podčlenu 1.1.1.10, med izvajanjem del pa se pogodbena cena uskladi in določi z ovrednotenjem posameznih postavk, pri čemer se uporabijo načini merjenja, ki so dogovorjeni in določeni v skladu s podčlenoma 12.1 in 12.2, ter ustrezne tarife ali cene za posamezne postavke. Ponudniki ob ponudbi oddajo ponudbeni predračun, v katerem podajo ceno na enoto za vsako od predvidenih, v ponudbenem predračunu navedenih postavk. Seštevek zmnožkov vseh cen na enoto in predvidenih količin predstavlja sprejeti pogodbeni znesek, ki pa se potem prilagaja glede na dejansko izvedene količine in postavke.

Navedeni način določitve cene v RDEČI knjigi je podoben določitvi cene po sistemu »cena na enoto«, ki ga ureja OZ v 654. členu, vendar pa vsebuje nekatere posebnosti pri obračunavanju oziroma prilaganju pogodbene cene, ki jih OZ ne pozna, zato ni mogoče trditi, da RDEČA knjiga v splošnih pogojih pogodbe določa ceno po sistemu »cena na enoto«. Določitev pavšalnega zneska v RUMENI knjigi pa je podobna določitvi cene po sistemu »skupaj dogovorjena cena«, ki ga OZ prav tako ureja v 654. členu.

Teoretično bi bilo mogoče, da se tudi po RDEČI knjigi določi skupaj dogovorjena cena – pavšalni znesek (angl. lupm sum), saj Smernice za izdelavo posebnih pogojev za RDEČO knjigo vsebujejo primer dikcije, ki naj jo naročniki, ki želijo spremeniti vrsto pogodbene cene, vključijo v posebne pogoje pogodbe. V takšnem primeru morajo naročniki v posebnih pogojih zbrisati 12. člen ter zadnji stavek podčlena 13.3 nadomestiti z naslednjim: »Po naročilu in odobritvi spremembe mora inženir ukrepati v skladu s podčlenom 3.5 in uskladiti oz. določiti prilagoditve pogodbene cene in plana plačil v skladu s členom 14.4. Te prilagoditve morajo vključevati primeren dobiček in upoštevati predložene dokumente izvajalca v skladu s podčlenom 13.2, če velja.« Pododstavek (a) podčlena 14.1 pa je treba zbrisati in ga nadomestiti z naslednjim besedilom: »(a) Pogodbena cena mora biti pavšalni sprejeti pogodbeni znesek in se mora podrejati prilagoditvam v skladu s Pogodbo.«² 

Pogodba s pavšalnim zneskom bi po RDEČI knjigi lahko bila primerna, če razpisni dokumenti vsebujejo podatke, ki so dovolj popolni za gradnjo, spremembe pa niso verjetne.³ Vendar pa FIDIC hkrati opozarja, da je tovrstna določitev pavšalne pogodbene cene po RDEČI knjigi navadno neprimerna, saj narava projekta po RDEČI knjigi narekuje, da se večina vse projektne dokumentacije zagotovi pred oddajo ponudbe izvajalca.⁴ Zato je težko oddati skupno ponudbeno ceno, ki naj bi bila fiksna do izvedbe vseh pogodbenih obveznosti, saj izvajalci niso seznanjeni s tem, kako točne so ocenjene količine v ponudbenem predračunu ter kako natančno je pripravljena projektna dokumentacija.

RUMENA knjiga opredeljuje pogodbeno ceno kot pavšalni znesek, kar je zelo podobno načinu določitve cene, ki ga OZ pozna kot »skupaj dogovorjeno ceno«. Pri tej obliki pogodbene cene se cena ne prilagaja dejansko izvedenim količinam v okviru posamezne postavke, temveč izvajalec nosi tveganje neustrezno ocenjenih količin. Izvajalec je namreč tisti, v katerega sferi je po RUMENI knjigi tudi priprava projektne dokumentacije, zaradi česar mora biti zmožen natančno oceniti vse stroške, potrebne za izvedbo pogodbenih obveznosti. Če napačno oceni količine in postavke, ki jih bo treba izvesti za izvedbo pogodbenih obveznosti, ni upravičen do kakršnegakoli povečanja pogodbene cene. RUMENA knjiga v točki c) podčlena 14.1 namreč določa, da so vse količine, ki so določene v planih, ocenjene količine in se ne štejejo za dejanske ali točne količine del, ki jih mora izvajalec izvesti.

Niti po RUMENI niti po RDEČI knjigi pa ni primerna določitev cene »ključ v roke«, ki jo naš OZ ureja v 659. členu, saj določitev takšne cenovne klavzule ni usklajena z nekaterimi pogodbenimi določili pogodb FIDIC. Če bi naročnik določil cenovno klavzulo »ključ v roke«, ne bi pa modificiral drugih pogodbenih določil v splošnih pogojih pogodb, se ne bi moglo šteti, da je dogovorjena klavzula »ključ v roke« v smislu 659. člena OZ, saj bi bilo določilo o pogodbeni ceni modificirano z vrsto drugih določb v sklenjeni pogodbi, ki so vse med seboj prirejene in torej enakovredne, zaradi česar te druge določbe dajejo klavzuli »ključ v roke« drugačen pomen, kakor če teh modifikacijskih določb v pogodbi ne bi bilo. Celotno pogodbo je treba obravnavati kot zaključeno celoto, vsa določila pogodb FIDIC pa so med seboj enakovredna, zaradi česar bi dobila tudi klavzula »ključ v roke« drugačen pomen, kakor bi sicer izhajal iz 659. člena OZ. Pogodbi FIDIC nista prilagojeni temu, da bi se cena določila po klavzuli »ključ v roke« v smislu 659. člena OZ. Če naročnik spremeni zgolj določilo podčlena 14.1 in namesto skupaj dogovorjene cene po RUMENI knjigi določi ceno po načelu »ključ v roko«, ostane v splošnih pogojih RUMENE knjige FIDIC cela vrsta podčlenov, ki so prilagojeni skupaj dogovorjeni ceni in ne ceni po načelu »ključ v roko«, kot so na primer podčlen 4.12 [nepredvidljive fizične razmere], definicija »nepredvidljivega« v podčlenu 1.1.6.8, spremembe in prilagoditve v 13. členu, podčlen 20.1.

Določitev pogodbene cene pa je zgolj eden od institutov, ki jih pogodbi FIDIC urejata drugače kot slovensko gradbeno pravo. V februarju prihodnje leto bo pri Založbi Uradni list izšel Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC, ki bo sistematično obdelal vse člene v RDEČI in RUMENI knjigi FIDIC ter bralca opozoril na razlike, ki obstajajo med tema dvema pogodbama in klasično slovensko gradbeno pogodbo.

¹ Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (RDEČA knjiga), prva izdaja, 1999, in Pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec (RUMENA knjiga), prva izdaja, 1999.
² RDEČA knjiga, Smernice za sestavo posebnih pogojev, str. 124.
³ Ibidem, str. 123.
⁴ The FIDIC Contracts Guide, FIDIC 2013, str. 9.

Vir: mag. Maja Koršič Potočnik