Vladni govornik je v soboto, 4. aprila 2020, napovedal, da bodo novoustanovljene vladne delovne skupine svoje predloge ukrepov drugega protikorona paketa oblikovale do četrtka, 9. aprila 2020. Drugi sveženj ukrepov naj bi se po besedah vladnega govornika predvsem osredotočal na popravke in dopolnitve prvega paketa ter zagotovitev likvidnosti slovenskega gospodarstva.

Konkretni predlogi na mizi že v četrtek

Vlada Republike Slovenije je 3. aprila 2020 oblikovala pet delovnih skupin, katerih naloga je priprava predlogov, ki bodo vključeni v drugi sveženj protikorona ukrepov. Izdelane predloge naj bi skupine predložile do četrtka, 9. aprila 2020. S tokratnimi rešitvami se želi Vlada RS osredotočiti na popravke in dopolnitve sprejetega mega zakona ter zagotoviti likvidnost slovenskega gospodarstva. Nekaj konkretnejših idej pa je bilo mogoče že slišati na eni izmed predhodnih tiskovnih konferenc.

Nekateri ukrepi po vzoru severnih sosedov

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter podpredsednik Vlade RS Zdravko Počivalšek, ki vodi delovno skupino na področju gospodarstva in kmetijstva, je na eni izmed preteklih tiskovnih konferenc izpostavil nekatere predloge, ki jih je obravnavala omenjena delovna skupina. Predvsem je bilo mogoče zaznati, da je del ukrepov zasnovan na podlagi praks iz sosednje Avstrije, ki naj bi, po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, spopadanju z negativnimi posledicami epidemije, namenila kar 38 milijard evrov (Slovenija pa je za zdaj namenila približno 3 milijarde evrov).

Minister Počivalšek je omenil predlog pomoči podjetjem v obliki  hitrih in transparentnih likvidnostnih kreditov podjetjem, ki naj bi jih podeljevali Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka), Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalno razvojni sklad, ter ugodnih kreditov in garancij za bančne kredite za mala in srednja podjetja. Omenja tudi morebitno vzpostavitev sklada, z namenom reševanja solventnosti slovenskega gospodarstva.

Prav tako je podpredsednik Vlade RS izpostavil predloge ukrepov na področju trga dela (prav tako po vzoru Avstrije), kot je denimo skrajšan delovni čas za določene dejavnosti, v katerih ne bo mogoč takojšnji gospodarski zagon v celoti. Eden izmed predlogov je denimo tudi koriščenje letnega dopusta v več delih, ki ga odredi delodajalec, hkrati pa bi imel delodajalec tudi diskrecijsko pravico pri razporejanju presežnih ur zaposlenih. Delodajalci bi v skladu z omenjenimi predlogi tudi bolj svobodno odločali o vprašanju nadaljevanja delovnega razmerja s tistimi delavci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine. Minister Počivalšek je obenem poudaril, da bi bilo smiselno razlikovati med delavci, ki so prekomerno obremenjeni in drugimi delavci, predvsem v povezavi s pravico do t. i. kriznega dodatka, ki ga predvideva sprejeti prvi mega zakon (gre za dodatek v višini 200 evrov tistim delavcem, ki delajo). Podpredsednik Vlade RS se je v predstavitvi predlogov dotaknil tudi poenostavitve postopkov prijave dela na domu pri Inšpektoratu RS za delo in prizadevanja za 60-dnevno podaljšanje delovnih dovoljenj tujih delavcev, ki že opravljajo delo v Republiki Sloveniji.

Delovna skupina je pozornost namenila tudi davčnim obveznostim, pri čemer se omenja predlog zamika plačila davka in odloga plačila trošarin. Minister Počivalšek je prav tako omenil predlog o morebitni spremembi davka na dodano vrednost za nočitve in prehrano, pri čemer so nekateri deležniki v delovni skupini celo predlagali znižanje davčnih stopenj davka na dodano vrednost, predvsem kot predlog za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Dotaknili naj bi se tudi vprašanja najemnin, v zvezi s katerimi omenja model sofinanciranja s sredstvi proračuna.

Dodatke za obremenjenost in izpostavljenost zaposlenih v javnem sektorju bo v celoti krila država

V zadnjih dneh je bilo tudi veliko govora o izplačilu dodatkov zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti zaposlenim v javnem sektorju. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na eni izmed novinarskih konferenc jasno poudaril, da bo sredstva za izplačilo omenjenih dodatkov v celoti krila država. Ukrep je posebej pomemben za javne zavode s področja zdravstva in socialnega varstva, ki izplačila dodatka ne bi mogli zagotoviti iz lastnih sredstev.

V času epidemije COVID-19 bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli dodatek v višini največ sto odstotkov urne postavke, pri čemer bo predstojnik organizacije dolžan upoštevati posameznikovo dejansko izpostavljenost in obseg dela. V primeru, da vseh dodatkov ne bo mogoče izplačati že pri aprilskih plačah, bo po besedah ministra pri naslednji plači opravljen poračun, v katerem bo upoštevan dodatek za mesec marec.

Gradbena dovoljenja tudi po nujnem postopku

Minister za javno upravo je tudi poudaril, da bodo upravne enote po nujnem postopku obravnavale izdajanje gradbenih dovoljenj, predvsem tistih, ki so v zvezi z večjimi infrastrukturnimi ter stanovanjskimi projekti in ki imajo poseben pomen za vnovični zagon gospodarstva po epidemiji. Minister nujnost tega ukrepa utemeljuje tudi s statističnimi podatki, ki kažejo, da je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta število vlog za izdajo gradbenega dovoljenja višje za približno tri tisoč. Na letni ravni pa naj bi bilo teh vlog okoli dvajset tisoč.

V kategorijo nujnih postopkov so bili vključeni tudi postopki za izdajo dovoljenj, nujnih za izvajanje pridobitnih dejavnosti (npr. prometna dovoljenja za prvo registracijo homologiranih tovornih vozil, obrtna dovoljenja, dovoljenja za pridelavo ali predelavo hrane itd.).

 Vir: Uradni list RS.