Digitalizacija je dolgočasna modna beseda, ki jo nenehno ponavljamo: je ključna tema konferenc, objavljajo se študije o njenih različnih vidikih, o njej se razpravlja ter vse države na svetu oblikujejo in izvajajo strategije digitalizacije. V vseh teh pobudah in razpravah običajno manjka zavedanje, da je treba digitalizacijo plačil obravnavati kot ključni steber digitalnega gospodarstva.

Razlog je morda v tem, da se nikoli ne osredotočamo na sama plačila, temveč na ekonomske in druge transakcije, ki jih omogočajo – naj gre za nakup blaga in storitev, plačila računov, donacije, plačila plač, glob in davkov itd. In tako bi moralo tudi ostati, saj bi morala biti najboljša plačilna »izkušnja« pravzaprav »neizkušnja«, pri kateri se varno in zanesljivo plačilo izvede na popolnoma nemoteč in takojšen način. Plačilo bi moralo biti skoraj nevidno. Da pa bi bilo plačilo varno in zanesljivo, hitro, brez trenja, pregledno, priročno ter skoraj nevidno, mora biti digitalno in vključeno v vse druge digitalne vidike našega gospodarstva. Kljub temu zelo malo vlad in političnih odločevalcev obravnava digitalna plačila v tem kontekstu, mnoga podjetja pa se ne zavedajo pomena digitalnih plačil za digitalno blaginjo svojega poslovanja.

To je še toliko bolj presenetljivo glede na veliko število empiričnih dokazov, ki kažejo na velik pozitiven vpliv digitalizacije plačil na gospodarstvo: med drugim lahko pomaga zmanjšati sivo ekonomijo in znatno poveča davčne prihodke, trgovcem lahko prinese nove in večje tokove prihodkov ter pomaga doseči širši krog potrošnikov tako z družbenega kot geografskega vidika, olajša inovacije v trgovini in izboljša finančno vključenost.

Slovenija je na digitalnem področju v razmeroma dobrem stanju, vendar je še vedno dovolj prostora za izboljšave, zato je zdaj pravi čas, da naredimo dodatne korake, s katerimi bi država postala resnično digitalna. Ključni del tega dela mora biti digitalizacija plačil, ne le zaradi njihovega splošnega pomena, temveč tudi zato, ker je to področje, na katerem Slovenija zaostaja za večino držav članic EU. Tako razpoložljiva infrastruktura za izvajanje digitalnih plačil kot tudi uporaba digitalnih plačilnih sredstev sta pod povprečjem EU, plačila pa doslej niso bila obravnavana kot ključni element digitalnega gospodarstva.

Oblikovalci politik se pogosto bojijo, da družba morda še ni pripravljena sprejeti sprememb svojega vedenja, zlasti finančnega vedenja. Z digitalnimi plačili pa se slovenski oblikovalci politik teh strahov ne bi smeli bati: 99 % odraslih Slovencev je že danes opremljenih za digitalna plačila s svojimi bančnimi karticami, na podlagi rezultatov nedavne raziskave pa skoraj 90 % odraslih potrošnikov meni, da bi morali imeti vedno možnost plačevanja na digitalni način.

Države, ki so prepoznale pomen zdravega digitalnega plačilnega ekosistema in sprejele politike za njegovo podporo (kot so obvezno zagotavljanje možnosti elektronskega plačevanja, spodbujanje trgovcev in potrošnikov k digitalnemu poslovanju, vlaganje v finančno izobraževanje in izboljšanje infrastrukture za digitalno plačevanje), so bile priča velikemu povečanju učinkovitosti, konkurenčnosti, preglednosti in odgovornosti svojih gospodarstev. Dobra primera sta Grčija in Južna Koreja po svojih finančnih/proračunskih krizah v začetku 21. stoletja oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Ko se Slovenija pripravlja na resnično digitalno prihodnost, je pravi čas, da digitalna plačila obravnavamo kot temeljni kamen te prihodnosti ter da javni in zasebni sektor skupaj oblikujeta to prihodnost.

Vir: Mastercard.