Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Točka a) prvega odstavka 20. člena ZJNVETPS določa: Ta zakon se ne uporablja za naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju.
Povezano podjetje je podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, ali podjetje, v katerem imajo lahko naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja oziroma naročnika zaradi njihovega lastništva, finančne udeležbe v njem ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje.1
Prevladujoč vpliv naročnika obstaja, ko ima ta neposredno ali posredno glede na drugo podjetje:2
– večino vpisanega kapitala podjetja,
– nadzor nad večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje,
– ali takrat, ko naročnik lahko imenuje več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
Prav pri presoji povezanega podjetja je v praksi prihajalo do težav. Ne toliko v razmerju obvladujočega podjetja (matere) do odvisnega podjetja (hčere), ampak zlasti med odvisnimi podjetji pod obvladujočim vplivom enega podjetja ali ko je bilo neko podjetje (naročnik) »le« družbenik v drugi družbi.
Večino dilem je rešila direktiva 2014/25, ko je natančneje določila, kaj pomeni povezano podjetje:3
Povezano podjetje je vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz direktive 2013/34/EU.4
Pri naročnikih, za katere se ne uporablja direktiva 2013/34/EU, povezano podjetje pomeni vsako podjetje:
– v katerem ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv,
– ki ima ali ki lahko ima prevladujoč vpliv na naročnika,
– nad katerim ima tako kot nad naročnikom prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.
Direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih:
– naročnik odda povezanemu podjetju, ali
– če skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti, odda javno naročilo podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.
To velja za naročila storitev, blaga ali gradenj pod pogojem, da je povezano podjetje ob upoštevanju vseh svojih storitev vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa v predhodnih treh letih ustvarilo z opravljanjem storitev za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je povezan naročnik.
Novi ZJN-3 v svojem 29. členu določa javna naročila, oddana povezanemu podjetju ali skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja.
Ob izpolnjevanju pogojev se ta zakon ne uporablja za javna naročila na infrastrukturnem področju, ki jih:
– naročnik odda povezanemu podjetju ali
– če skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti, kot so določene v 13. do 19. členu zakona, odda javno naročilo podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.
Izjema velja za javna naročila storitev, blaga in gradenj, pod pogojem, da je povezano podjetje ob upoštevanju vseh svojih izvedenih storitev in gradenj ter dobav blaga v predhodnih treh letih vsaj 80 odstotkov skupnega povprečnega prometa ustvarilo z opravljanjem storitev ali gradenj oziroma z dobavami blaga za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je podjetje povezano.
Za namene tega člena povezano podjetje pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz direktive.5
Pri naročnikih, za katere se ne uporablja direktiva 2013/34/EU, povezano podjetje pomeni vsako podjetje:
– v katerem ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv,
– ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali
– nad katerim ima, tako kot nad naročnikom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo povezano podjetje.
1 30. točka 2. člena ZJNVETPS.
2 10. točka 2. člena ZJNVETPS.
3 29. člen direktive 2014/25.
4 22. člen direktive 2013/34/EU – povzetek: Konsolidirani računovodski izkazi bi morali dejavnosti obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij prikazovati kot dejavnosti enotnega gospodarskega subjekta (skupine). Podjetja, ki jih nadzirajo obvladujoča podjetja, bi morala veljati za odvisna podjetja. Nadzor bi moral temeljiti na lastništvu večine glasovalnih pravic, vendar lahko nadzor obstaja tudi, kadar obstajajo dogovori z drugimi delničarji ali družbeniki. Odvisno podjetje, ki je tudi obvladujoče podjetje, bi moralo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze.
5 Popolna definicija v 29. členu predloga zakona iz gradiva državnega zbora za obravnavo, 27. 7. 2015, št. 684-VII.
Vir: mag. Srečko Bračko, Dravske elektranrne, d. o. o.