Državni zbor je 9. avgusta 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F),¹ s katerim ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023.

Zakon med drugim posega tudi na področje izvajanja javnonaročniških pogodb, in sicer v 56. členu zakon posega na področje uveljavljanja pogodbene kazni za primer zamude in podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov.

Določba 56. člena ZOPNN-F se glasi: »V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega.« Poglejmo si nekatera vprašanja, ki jih ta določba odpira.

Za koga velja določba 56. člena ZOPNN-F?

Pravilna uporaba določbe 56. člena ZOPNN-F najprej zahteva odgovor na vprašanje, na katere pogodbe se nanaša. Glede na zakonsko določbo 56. člena bi lahko razumeli, da se nanaša na vse javnonaročniške pogodbe, ki jih sklepajo javni naročniki, razen javnih naročnikov na infrastrukturnem področju. Določba 9. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)² namreč našteva, kdo so naročniki po ZJN-3 in glede na določbo ZOPNN-F, ki med naštevanjem naročnikov ne navaja naročnikov po alinejah č in d prvega odstavka 9. člena ZJN-3, je to določbo mogoče razumeti, da se ne uporablja za javne naročnike na infrastrukturnem področju.

Nadalje je treba opozoriti, da se ta določba uporablja le za javnonaročniške pogodbe, ki so bile sklenjene pred začetkom veljavnosti zakona, in ne na javnonaročniške pogodbe, ki bodo sklenjene po njegovi uveljavitvi. Zakon namreč govori o pogodbah, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili. Uporabljen je torej preteklik in na podlagi tega je mogoče razumeti citirano določbo tako, da velja le za pogodbe, ki so bile sklenjene pred 11. avgustom 2023, ko je zakon začel veljati. Zakonodajalec pa navedene določbe ni omejil teritorialno. Določba enako velja za vse javnonaročniške pogodbe, ne glede na to, kje ima naročnik sedež, in ne glede na to, kje se pogodba izvaja. Navedeno na primeru dejansko pomeni, da se ta določba uporablja tudi pri javnonaročniški pogodbi, ki jo je na primer Mestna občina Koper sklenila z dobaviteljem računalniške opreme iz Ljubljane. Čeprav niti naročnik niti dobavitelj nimata sedeža na poplavno prizadetem območju, ta določba velja in se uporablja tudi pri tej pogodbi.

Nadalje se postavlja tudi vprašanje, ali ta določba velja le za pogodbe, ki so bile sklenjene po postopkih javnega naročanja, ali tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene kot evidenčna naročila. Menim, da to velja le za javnonaročniške pogodbe, za evidenčna naročila pa se zakon ne uporablja. Razlog bi lahko bil v tem, ker pogodbe, sklenjene po evidenčnem naročilu, niti ne zapadejo pod omejitve, ki jih v pogodbeni sferi prinaša ZJN-3. Očitno je zakonodajalec menil, da mora s tem zakonom omogočiti podaljšanje roka izvedbe, saj sicer te možnosti praviloma po 95. členu ZJN-3 pri javnonaročniških pogodbah ni.

Kaj ureja 56. člen ZOPNN-F?

Določba 56. člena ZOPNN-F je dejansko dvodelna. Ureja namreč vsebinsko dve področji pogodbe, in sicer uporabo določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude in podaljšanje pogodbeno dogovorjenih rokov. Zaradi določbe 56. člena ZOPNN-F se pri vseh pogodbah, za katere se uporablja določba 56. člena ZOPNN-F, do 31. decembra 2023 ne bo obračunavala pogodbena kazen zaradi zamude. Ta določba ex lege (po samem zakonu) povzroči, da se v javnonaročniških pogodbah, ki so z njo zaobjete, ne bo obračunavala pogodbena kazen za zamudo, če bo izvajalec v obdobju do 31. decembra 2023 v zamudi. Šteje se, kot da pogodba v času do 31. decembra 2023 ne bi vsebovala določbe o pogodbeni kazni zaradi zamude. Če je bil izvajalec v zamudi, še preden je začel veljati ta zakon, pa menim, da je naročnik kljub tej določbi upravičen do obračuna pogodbene kazni. Nekoliko drugačna pa je situacija, če bo izvajalec v zamudi po 31. decembru 2023. V tem primeru se mu bo obračunala pogodbena kazen za zamudo po 31. decembru 2023, do 31. decembra 2023 pa mu pogodbena kazen zaradi zamude ne bo tekla. Opozoriti je treba, da v primeru, če je izvajalec v zamudi, pripadajo naročniku še vedno druga upravičenja, kot so na primer odstop od pogodbe, uveljavljanje škode ipd.

Več odprtih vprašanj povzroča določba 56. člena ZOPNN-F v delu, ki se nanaša na podaljšanje pogodbeno dogovorjenih rokov. Do podaljšanja pogodbenih rokov sta upravičeni pogodbeni stranki pri vseh pogodbah, za katere velja ta določba. Do podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov pride po samem zakonu (ex lege) in ni treba izkazovati vzročne zveze med posledicami poplav in potrebo po podaljšanju roka. Podaljšanje roka velja le za pogodbeno dogovorjene roke, kot so na primer rok za dokončanje del, vmesni fazni roki, rok za uvedbo v delo ipd. Za zakonske roke, kot sta na primer rok za jamčevanje ali pa zastaralni rok, ta določba ne velja. Prav tako ni mogoče podaljšati pogodbeno dogovorjenih rokov pri pogodbi, pri kateri je rok izvedbe že potekel. Rok opozarja sam po sebi in z zamudo roka pridemo v sfero izvajalčeve zamude z izpolnitvijo, zato ni mogoče podaljšati roka, s katerim je pogodbena stranka že v zamudi. Ker je podaljšanje roka ex lege, prav tako ni obvezno skleniti aneksa, je pa zaradi obličnih predpisov, ki veljajo pri javnonaročniških pogodbah, priporočljivo skleniti ugotovitveni aneks.

Nejasno ostaja vprašanje, za koliko časa se podaljša rok. ZOPNN-F ne tega obdobja ne opredeljuje natančno, ampak s pravnim standardom »za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega«. Na podlagi zakonske dikcije bi morali dejansko v vsakem konkretnem primeru določiti obdobje trajanja, toda v tem primeru je tudi to zelo težko, saj ni jasno, kaj sploh pomeni odprava posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Tega se je očitno zavedala tudi Vlada RS, ki je v predlogu Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 to določbo korigirala tako, da je določeno, da se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za šest mesecev. Če bo predlog zakona v Državnem zboru sprejet v predlagani vsebini, torej ne bo več dvoma, za koliko časa se podaljšajo pogodbeni roki – podaljšali se bodo za šest mesecev.

Od kdaj naprej se določba 56. člena uporablja?

Na koncu je pomembno odgovoriti na vprašanje, od kdaj naprej se določba 56. člena uporablja. V prehodnih določbah ni izrecno navedeno, od kdaj se ta določba uporablja, zato je treba upoštevati osnovno pravilo, ki je vsebovano že v Ustavi. ZOPNN-F se uporablja od 11. avgusta 2023, kar pomeni, da se tudi določba 56. člena ZOPNN-F uporablja od 11. avgusta 2023 dalje. Ker pa zakon izrecno določa, koliko časa se določba o pogodbeni kazni za zamudo ne uporablja, velja to do 31. decembra 2023. Pri pogodbeno dogovorjenih rokih ni dileme, saj velja za že sklenjene pogodbe, predlog interventnega zakona pa bo očitno odpravil dilemo o obdobju, za katerega se rok podaljša.  

¹ Uradni list RS, št. 88/23.

² Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F).

Avtorica: Odvetnica Maja Prebil, Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o.