Delež nepovratnih sredstev EU v finančni perspektivi 2021–2027 se bo po načrtih vidno zmanjšal. Za Slovenijo je tako predvidena zgornja meja sofinanciranja pri manj razvitih regijah 70 odstotkov, pri regijah v prehodu pa 55 odstotkov (razvitejše regije so upravičene do 40-odstotnega sofinanciranja).

Zmanjšanje se bo odrazilo na povečanju pritiska za občine in državo, da načrtujejo izgradnjo javne infrastrukture v večjem deležu z drugimi sredstvi, česar smo se že nekoliko odvadili, saj spada Slovenija med države, ki pretežen delež javne infrastrukture vzpostavlja s sofinanciranjem sredstev EU. Državni in občinski proračuni tudi ne bodo zmogli prenesti bistveno višjih obremenitev za vzpostavitev javne infrastrukture. Tako je za naročnike in tudi gospodarstvo postalo nujno, da se seznanijo z alternativnimi pristopi k financiranju javne infrastrukture in javnih služb, zlasti z javno-zasebnimi partnerstvi, ki predstavljajo učinkovito orodje za aktivacijo zasebnega kapitala za financiranje javnih služb in javne infrastrukture.

V Sloveniji so številne občine že prepoznale možnost, da z mobilizacijo spečega zasebnega kapitala financirajo infrastrukturo in storitve, ki so namenjene občanom. Smiselno je, da se znanje in izkušnje teh občin prenesejo tudi na druge občine in državo, saj bo tako mogoče tudi bodočim generacijam zagotoviti kakovost in obseg javne infrastrukture in javnih služb na ravni, kot smo je deležni sedaj. Da bomo to breme zmogli tudi v prihodnje nositi zgolj z javnimi finančnimi sredstvi, ni realno pričakovati, saj stroški za zagotavljanje teh storitev in te infrastrukture nenehno naraščajo zaradi številnih dejavnikov – naraščanja števila prebivalstva, daljšanja življenjske dobe, tehnološkega napredka, visokih stroškov uporabe najnovejših tehnologij, pričakovanja prebivalstva po zviševanju standarda javnih služb in javne infrastrukture. Na drugi strani delež delovno aktivnih, ki bi bili zmožni nositi te stroške, ne narašča sorazmerno, kar opažamo že danes. V prihodnjih desetletjih se bodo ti trendi samo še okrepili.

Odgovornost javnih partnerjev in nas vseh je, da imamo v mislih bodoče generacije. Javno-zasebna partnerstva niso čudežna paličica, ki bo rešila vse težave, lahko pa predstavljajo enega od učinkovitih načinov oziroma variant za izvedbo projektov javne infrastrukture in javnih služb. Če te možnosti ne poznamo in je pravočasno ne preučimo, je ne bomo mogli uporabiti.

Za vzpostavitev uravnoteženih in uspešnih javno-zasebnih partnerstev je potrebno ustrezno znanje, zato vas vabimo, da se nam pridružite na Dodatni kvalifikaciji – strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva, ki bo potekala v oktobru 2019.

Vir: doc. dr. Petra Ferk, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo