V širši javnosti je mogoče zaslediti precejšen odpor do javno-zasebnih partnerstev, zato lahko rečemo, da je to področje pri nas še vedno v povojih, z izjemo nekaterih občin, ki pogumneje posegajo po tem modelu zagotavljanja javnih dobrin, da uporabnikom omogočijo čim boljše javne storitve in javno infrastrukturo. Zlasti je treba tukaj izpostaviti mestne občine, ki so gonilo razvoja na tem področju. Nenaklonjenost javno-zasebnim partnerstvom je pogosto posledica napačnih informacij, zmotnega prepričanja in poročanja medijev, da javno-zasebna partnerstva predstavljajo privatizacijo. Na tem področju bo treba še veliko ozaveščanja, da bomo presegli globoko ukoreninjene napačne stereotipe.

V resnici javno-zasebna partnerstva, če so pravilno strukturirana, ne predstavljajo privatizacije. Javne službe in javna infrastruktura, ki se zagotavljajo po modelu javno-zasebnega partnerstva, še vedno ostajajo v režimu javne službe, za zagotavljanje teh storitev je še vedno odgovorna država (občina), ki je tudi dolžna zagotavljati nadzor na izvajanjem teh storitev. Javno-zasebna partnerstva tako predstavljajo (zgolj) eno od učinkovitih alternativ, ki jih je smotrno primerjati, ko se odločamo o načinu zagotavljanja javnih služb in vzpostavljanja javne infrastrukture.

Zagotavljanje in varstvo javnega interesa sta tudi nujna pogoja za vzpostavitev razmerja javno-zasebnega partnerstva. Brez javnega interesa projekta javno-zasebnega partnerstva ni mogoče vzpostaviti.

Za zavarovanje javnega interesa ter za vzpostavitev uravnoteženih in uspešnih javno-zasebnih partnerstev je potrebno ustrezno znanje, zato vas vabimo, da pridobite to znanje in se nam pridružite na izobraževanju Dodatna kvalifikacija – strokovnjak/strokovnjakinja za koncesije in javno-zasebna partnerstva, ki bo potekalo v oktobru 2019.

Vir: doc. dr. Boštjan Ferk, Inštitut za javno-zasebno partnerstvo