Pod pojmom model si je mogoče predstavljati marsikaj. V SSKJ najdemo za ta pojem naslednje razlage: posoda za peko kruha; predmet, ki je izdelan za ponazoritev oziroma prikaz; subjekt, ki se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje; ustaljena oblika česa; industrijski izdelek določenih oblik ali lastnosti; votla priprava.¹ V tem prispevku si pod tem pojmom pravzaprav ne predstavljamo nič od tega, ampak pravico intelektualne lastnine, ki varuje videz izdelka in je urejena v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).² Ta pravica je v EU predmet harmonizacije.³ Pogoj za njeno veljavnost je med drugim tudi individualna narava⁴ videza izdelka.

Za to pravico je bistven videz izdelka in se osredinja na izgled izdelka, pri čemer se ne zahteva, da bi moral biti ta privlačen ali okrasen ali estetski. Videz je v določbi 33. člena ZIL-1 opredeljen zelo široko in pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti, zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem. Zajema torej tako dvo- kot tudi tridimenzionalne pojavnosti. Izdelek pa je industrijski ali obrtni izdelek, ki med drugim vključuje embalažo, opremo, grafične simbole in tipografske znake, razen računalniških programov (tretji odstavek 33. člena ZIL-1). Opredelitev izdelka je zelo široka in zajema oblačila, tkanine, pohištvo, motorna vozila, električno blago, embalažo, grafične simbole in podobno.⁵

Predmet varstva z modelom je lahko tudi kompleksni izdelek. Gre za izdelek, sestavljen iz več sestavnih delov, ki jih je mogoče zamenjati, tako da se lahko izdelek razstavi in vnovič sestavi (tretji odstavek 33. člena ZIL-1). Videzi izdelka pa so lahko tudi sestavni deli takega kompleksnega izdelka. Primer kompleksnega izdelka je motorno vozilo, pri katerem so pokrov, vrata, luči, maska in odbojniki tipični sestavni deli. Pogoj za pridobitev varstva sestavnega dela je, da je sestavni del, potem ko je vključen v kompleksen izdelek, viden ob normalni uporabi kompleksnega izdelka in da vidne značilnosti sestavnega dela izpolnjujejo pogoja novosti in individualne narave (četrti odstavek 33. člena ZIL-1). Normalna uporaba se razlaga kot uporaba pri končnem uporabniku, brez opravil vzdrževanja, servisiranja in popravljanja (peti odstavek 33. člena ZIL-1), ki jih običajno opravljajo strokovnjaki. Drugače je z opravili zamenjave potrošnega materiala, kot je zamenjava kartuš v tiskalnikih, kar se obravnava kot običajna uporaba pri končnem potrošniku. Posledično tudi sestavni deli, ki postanejo vidni po odprtju pokrova avtomobila ali tiskalnika, izpolnjujejo zahteve⁶ iz četrtega odstavka 33. člena ZIL-1.

Da se lahko videz zavaruje z modelom, mora biti viden.⁷ Pri tem se postavlja vprašanje, kdaj mora biti viden. To vprašanje je še zlasti pomembno v tistem primeru, ko je model viden šele po nakupu izdelka oziroma ob njegovi uporabi. Za primer lahko navedemo polnilo v piškotu, ki ga lahko vidimo šele ob uživanju.

S tem se je ukvarjalo Splošno sodišče v zadevi Biscuits Poult.⁸ Družba Biscuits Poult je registrirala model EU za piškote. Prikazan je bil v obliki prelomljenega piškota s plastjo polnila. Družba Banketbakkerij Merba je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti modela, ker ta med drugim naj ne bi imel individualne narave. Pritožbeni odbor EUIPO⁹ je model razglasil za ničen, ker plasti polnila piškota pri presoji individualne narave ni bilo mogoče upoštevati, saj pri normalni uporabi proizvoda ni bila vidna. Vidna je postala šele ob zaužitju (z odlomom piškota). Temeljno vprašanje je bilo, kdaj mora biti videz izdelka viden: v času nakupa izdelka ali v času njegove normalne uporabe.

Tega vprašanja ZIL-1 in Direktiva ne obravnavata in tako a priori ne omejujeta pridobitev modela na tiste videze izdelkov, ki so vidni pri nakupu. Poudariti pa je treba, da zadevna pravna predpisa omenjata tudi normalno uporabo izdelka, vendar v povezavi s kompleksnimi izdelki, torej izdelki, ki so sestavljeni iz več delov ter jih je mogoče proizvajati in tržiti ločeno.¹⁰ Kot je bilo zapisano, so sestavni deli kompleksnega izdelka lahko predmet modela, če so po vgradnji v kompleksni izdelek ob normalni uporabi izdelka tudi vidni. Zadevni piškot ni kompleksni izdelek, ker ni sestavljen iz več delov, ki bi jih bilo mogoče zamenjati, tako da bi se izdelek lahko razstavil in vnovič sestavil. Splošno sodišče je odločilo, da se pojem normalne uporabe upošteva le pri sestavnih delih kompleksnega izdelka, ne pa na splošno za vse videze izdelkov.¹¹ Za oceno individualne narave je bil tako v danem primeru pomemben čas nakupa izdelka, v katerem pa polnilo v piškotu ni bilo vidno.

Več o videzu izdelkov in drugih intelektualnih stvaritvah ter njihovi zaščiti najdete v knjigi Pravo intelektualne lastnine avtoric dr. Martine Repas, dr. Maje Ovčak Kos in dr. Elizabete Zirnstein, ki bo kmalu izšla pri Založbi Uradni list Republike Slovenije.

¹ Slovar slovenskega knjižnega jezika.

² Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 100/13 in 23/20.

³ Direktiva 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (UL L 289, 28. 10. 1998, str. 28–35; Direktiva). Poleg direktive je zakonodajalec EU sprejel še Uredbo Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5. 1. 2002, str. 1–24) o enotni pravici, ki nastane, se prenese in preneha za celotno območje EU.

⁴ Videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi kak drug videz izdelka, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave ali datumom prednostne pravice, če je ta zahtevana (drugi odstavek 34. člena ZIL-1).

⁵ Bently, L., Sherman, B., Gangjee, D., in Johnson, P.: Intellectual Property Law. Oxford University Press, Oxford 2018, stran 744.

⁶ Hasselblatt, G. N. (ur.): Community Design Regulation – Article-by-Article Commentary. Beck, München 2018, stran 72.

⁷ Zadeva T-9/07, Grupo Promer Mon Graphic, SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, ECLI:EU:T:2010:96, točka 50.

⁸ Zadeva T-494/12, Biscuits Poult SAS proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, ECLI:EU:T:2014:757 (Biscuits Poult).

⁹ Urad EU za intelektualno lastnino.

¹⁰ Zadeva Biscuits Poult, točka 22.

¹¹ Prav tam, točka 27.


Avtorica: prof. dr. Martina Repas.