Socialna ekonomija je v EU pomembna sestavina ekonomskega modela in pomembna aktivnost pri promoviranju socialne kohezije in demokracije. Med članicami EU so na področju razvoja socialne ekonomije precejšnje razlike.

V Sloveniji je zakonodajalec s sprejemom Zakona o socialnem podjetništvu (v nadaljevanju: ZSocP) vzpostavil pravno podlago za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva, dejavnosti, ki jih po veljavnih kriterijih ni mogoče umestiti ne v javni in ne v zasebni sektor. Primarni cilj socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, z njim se spodbujajo sodelovanje, prostovoljno delo in vlaganja, iskanje inovativnih poslovnih rešitev, s katerimi se v pogojih krepitve družbene solidarnosti zasledujejo socialni, okoljski, gospodarski in drugi cilji. Socialno podjetništvo je usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest še zlasti za ranljive skupine iskalcev zaposlitve na trgu dela, kot so invalidi, starejši nezaposleni iskalci dela, in to na področjih, kjer zaradi nizke dobičkonosnosti zasebni sektor za vlaganja nima posebnega interesa. Družbena dobrobit, ki jo ustvarja socialno podjetništvo, se kaže v družbenih inovacijah in v inteligentni rasti, socialni koheziji ter trajnostnem razvoju, kar naj pomembno pripomore k uresničevanju ciljev Strategije Evrope 2020.

Po ZSocP se lahko v socialno podjetništvo vključujejo nepridobitne pravne osebe, ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev, ki praviloma vključujejo tudi prostovoljno delo. Posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani ne glede na delež vloženega kapitala, pri odločanju pa sodelujejo tudi drugi deležniki. Dobiček, ki se ustvari v podjetju, se ne deli med ustanovitelje in ne med zaposlene, temveč je namenjen za razvoj dejavnosti socialnega podjetništva ali za druge nepridobitne namene. Nad materialnim in finančnim poslovanjem morata biti zagotovljena preglednost in nadzor. Socialna podjetja morajo trajno delovati v javno korist.

ZSocP določa, da se dejavnosti socialnega podjetništva lahko opravljajo na področjih socialnega, družinskega varstva, varstva zdravja ter varstva invalidov, znanosti, raziskovanja, izobraževanja, vzgoje, mladinskega dela, socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim brezposelnost grozi. Nadalje se lahko v okviru socialnega podjetništva opravljajo tudi dejavnosti na področjih ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja ter zaščite živali, spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali jih ovirajo dostopati do turističnih storitev, trgovine za socialno ogrožene osebe, kulture in ohranjanja kulturne, tehnične ter naravne dediščine, amaterskega športa in telesne kulture, reševanja in zaščite ter na področjih spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev za socialna podjetja.

Primeri evropskih socialnih podjetij:

V Italiji je neki zdravstveni dom ob izvajanju specializiranih zdravstvenih storitev organiziral kulturno mediacijo na področjih, kjer so javne storitve slabo pokrite.

V Franciji je neko podjetje uvedlo inovativni koncept za pranje avtomobilov brez vode in z biološko razgradljivimi proizvodi. Zaposluje nekvalificirano ali marginalizirano delovno silo in jo tako ponovno vključuje na trg dela.

Na Madžarskem je neka fundacija odprla restavracijo, ki zaposluje invalide, nudi izobraževanje in varstvo otrok in jim tako omogoča prehod v stalno zaposlitev. V Sloveniji imamo trenutno vpisanih 62 primerov socialnih podjetij, med katerimi naj omenimo tudi restavracijo v centru Ljubljane.

Vir: Knjiga Pravo družb in poslovno pravo, dr. Branko Korže.