Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Vodje v pogovoru podajo svojim sodelavcem dodatne informacije, ki jih potrebujejo pri njihovem delu, moč za izvedbo nalog in motivacijo za učinkovitejše delo. Hkrati izražajo pričakovanja, povezana z delom in ravnanji posameznega člana kolektiva. Ključno je izraženo pričakovanje. Šele, ko sodelavci natančno vedo, kaj se od njih pričakuje, lahko oblikujejo svoja pričakovanja in svoja ravnanja za doseganje zastavljenih ciljev.

Kaj imajo od tega družbe in zavodi? Navadno začnem pogovor na to temo s preprostimi dejstvi, ki jih je z objektivnimi in subjektivnimi merili mogoče dokazati. V družbah in zavodih se izboljša notranja komunikacija, kar pozitivno vpliva na klimo v organizaciji. Povečata se zaupanje med sodelavci in zadovoljstvo zaposlenih, ki vplivata na velikokrat izrečeno lojalnost do delodajalca. Izboljšata se kakovost dela in vodenja ter prilagodljivost zaposlenih in struktur. Poveča se motivacija za doseganje višjih ciljev. Končni rezultat so dosežena pričakovanja o uspešnosti same organizacije.

Velikokrat v svojih predstavitvah uporabim Gallupovo raziskavo o zavzetosti zaposlenih. Dobro znano je, da je aktivno zavzetih v Sloveniji le 15 odstotkov zaposlenih. Torej imamo 85 odstotkov možnosti in razlogov, da z dobro izraženimi pričakovanji in pravilno izvedenimi notranjimi pogovori s sodelavci dvignemo zavzetost zaposlenih na višjo raven.

O pogovorih (letnih in vsakodnevnih), tehnikah komuniciranja, načinih vodenja, delegiranja, organizaciji sestankov in uporabi coachinga v te namene boste več uporabnega znanja pridobili na delavnici 12. septembra 2017.

Vir: Metka Lampe