Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) obravnava težave, ki so bile zaznane pri izvajanju ZEPDSV v praksi. Vsebinsko sledi predlogom sprememb, ki jih je z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Cilji in načela

Ob upoštevanju načela učinkovitosti, varnosti pravic delavcev, zakonitosti in ekonomičnosti, predlagane spremembe in dopolnitve kot svoje cilje zasledujejo:

• jasnejšo določitev razmerja, za katerega je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa;
• zagotovitev možnosti delavca, da se seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa;
• zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb o delovnem času, odmorih in počitkih delavca; in
• zagotovitev spoštovanja določb o delovnem času ter zagotavljanju počitkov in odmorov, kar je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Poglavitne rešitve

Veljavne določbe ZEPDSV, ki urejajo vodenje evidenc o delovnem času, so v praksi odpirale dilemo. Ni bilo namreč nedvoumno razumljeno, ali se evidenca vodi le za delavce, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali tudi za osebe, ki opravljajo delo na drugih pravnih podlagah (npr. študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, ipd.).

Predlog novele dolžnost natančneje opredeli z dopolnitvijo definicije delavca (ki jo uporablja ZEPDSV) tako, da med delavce šteje tudi posameznike, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Natančneje določa tudi opredelitev delodajalca z dopolnitvijo, da se v smislu ZEPDSV kot delodajalec šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca.

Nadalje predlagana novela odpravlja neskladnost z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1). Ta v svojem 45. členu določa, da mora delodajalec prijaviti delavca v socialno zavarovanje z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Določba ZEPDSV, ki je za prijavo določala osemdnevni rok od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, je v tem delu z novelo razveljavljena. Skladno s predlogom novele mora torej delodajalec v socialno zavarovanje delavca prijaviti v roku 15 dni, ki ga določa ZMEPIZ-1; če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, pa najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.

Veljavna ureditev glede evidence delovnega časa od delodajalcev zahteva samo vnos podatkov o številu opravljenih ur, kar v praksi povzroča težave pri opravljanju inšpekcijskega nadzora in pogosto onemogoča nadziranje delovnega časa, odmorov in počitkov. Predlog zato med podatke, ki se vpisujejo v evidenco delovnega časa, dodaja podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje (teden, mesec, leto oz. posamezno referenčno obdobje).

Z namenom onemogočiti fiktivno in neresnično vodenje evidenc o izrabi delovnega časa predlog novele uvaja njeno vodenje v elektronski obliki. Nova oblika vodenja se bo začela uporabljati najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore za elektronsko vodenje, ki pa mora biti vzpostavljena v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi zakona. Vsi naknadni posegi v evidenco bodo morali poleg spremenjenega podatka vsebovati tudi razlog za spremembo in čas njenega vpisa. Novela dodaja še obveznost delodajalca, da delavca na njegovo zahtevo tedensko seznani s podatki iz evidence, ki se nanašajo nanj.

Ker v praksi delodajalci evidence o izrabi delovnega časa pogosto niso hranili, predlog zakona določa, da morajo delodajalci na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hranijo vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vanjo vpisujejo podatki.

Kazenske določbe novela najprej posodablja z določitvijo zneska glob v evrih, saj so v veljavni ureditvi določene še v tolarjih. Za določitev višine glob v predpisanem razponu novela pooblašča inšpektorja za delo. Končno uvaja sankcijo za odgovorno osebo za primer kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc, ki jih vodijo delodajalci.

Vir: Državni zbor, besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.