Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3) je bil sprejet leta 2015 in je začel veljati aprila 2016. Zakon je tedaj v slovenski pravni sistem prenesel dve pomembni direktivi, kar je omogočilo krajše, učinkovitejše in bolj transparentne postopke javnega naročanja s sočasnim spodbujanjem inovativnosti. Zakon je bil po sprejetju še trikrat spremenjen in dopolnjen.

Veljavni ZJN-3 je bil na podlagi pobude za oceno ustavnosti z odločbo Ustavnega sodišča U-I-180/93 z dne 5. maja 2022 ugotovljen za neskladnega z ustavo. Ustavno sodišče je v tej zadevi razsodilo, da sta točka b četrtega odstavka 75. člena in točka c drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 67.a člena ZJN-3, ki se nanašata na kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom, v neskladju z ustavo, saj kršita načelo sorazmernosti.

Navedena odločba Ustavnega sodišča je poleg ekonomske in primerjalnopravne analize sistema javnega naročanja, ki je bila v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvedena za Ministrstvo za javno upravo, osnovna in primarna podlaga za predlagane spremembe ter dopolnitve ZJN-3.

Cilji predlaganega zakona

Predlagana novela zasleduje tri cilje:

• uskladitev javnonaročniške zakonodaje z navedeno odločbo ustavnega sodišča, kar zagotavlja, da bodo ponudniki v sistemu javnega naročanja obravnavani enakopravno in da bodo posledice njihovih dejanj sorazmerne s stopnjo nevarnosti prekrška ali kaznivega dejanja, ki je bilo izvršeno;
• uvedba novih mehanizmov, ki bodo omogočili večjo konkurenčnost na trgu javnega naročanja in zmanjšali porabo netransparentnih sredstev; in
• odprava administrativnih bremen naročnikov in gospodarskih subjektov.

Načela predlaganega zakona

Predlog ne posega v načela veljavnega zakona in pripomore k večjemu upoštevanju načel prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter načel gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, zagotavljanja konkurence, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave in sorazmernosti.

Poglavitne rešitve

Zaradi večje transparentnosti bo 21. člen ZJN-3 po novem od naročnikov zahteval, da o rezultatih izbora v primerih evidenčnih naročil, ki ne dosegajo vrednosti, ki jih določa 21. člen, vendar njihova vrednost presega 10.000 evrov brez DDV, o izboru pisno obvestijo vse ponudnike, ki so oddali ponudbe, v 30 dneh od oddaje naročila.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti

Spreminja se 46. člen ZJN-3, ki ureja izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti. Predlog zakona uvaja dodaten pogoj, ki jasno opredeljuje, da je v primerih skrajne nujnosti zagotavljanje takojšnje nabave blaga dopustno le do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki ga mora naročnik, kadar je to objektivno mogoče, začeti najpozneje 30 dni po oddaji naročila v postopku s pogajanji brez predhodne objave, če gre za naročilo blaga ali storitev, oziroma 60 dni po oddaji naročila, če gre za naročilo gradnje.

Dodatno je zaradi restriktivne uporabe navedenega postopka na novo urejena obveznost naročnika, da ex ante obvešča ustrezne nadzorne organe oziroma zagovornike javnega interesa o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za kršitev te obveznosti je predlagan nov prekršek, ki ga bo določal 111. člen ZJN-3.

Razvezni in izključitveni pogoji ter popravni mehanizem

Sledeč odločbi Ustavnega sodišča RS se razširja nabor okoliščin, ki se preverjajo oziroma učinkujejo na uresničitev razveznega pogoja. Nabor se razširi z novo točko a drugega odstavka 67.a člena ZJN-3, ki – enako, kot je to urejeno za razloge izključitve – med okoliščine, ki se občasno preverjajo pri pogodbah za delovno intenzivne storitve, dodaja tudi kazniva dejanja iz 75. člena ZJN-3.

Hkrati se dodaja popravni mehanizem pri vseh okoliščinah za izključitev in pri okoliščinah, ki so podlaga za razvezo pogodbe v 67. oziroma 67.a členu ZJN-3. Popravni mehanizem daje gospodarskemu subjektu v primeru ugotovljenih kršitev, ki bi povzročile izključitev iz postopka javnega naročanja, možnost, da dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

Podatki v enotnem informacijskem sistemu

Na način, ki brez razširitve pravice pridobivanja podatkov bolj celovito in strukturirano navaja vire evidenc in v enotnem informacijskem sistemu pridobljene podatke, se spreminja 77. člen ZJN-3.

Poleg tega se dodaja pravica pridobitve osebnega podatka o EMŠO za zakonite zastopnike gospodarskega subjekta in člane njegovega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa. Podatek v sistemu ne bo javno dostopen, temveč bo na voljo le pooblaščenim osebam naročnika.

Druge novosti

Spreminja se prvi odstavek 90. člena ZJN-3, ki bo določal, da se že predložene ponudbe ob morebitni ustavitvi postopka neodprte vrnejo pošiljateljem samo, kadar so bile oddane fizično. Razlog za spremembo je predvsem spoznanje, da se po uvedbi popolne elektronske komunikacije v postopkih javnega naročanja ponudbe razen izjemoma ne predložijo fizično.

Končno se med odločitve, ki morajo biti sprejete v petih dneh od prejema ponudbe in o katerih morajo biti ponudniki obveščeni, dodajajo tudi odločitve o oddaji posameznega naročila v okviru izvajanja dinamičnega nabavnega sistema.

Vir: Državni zbor; Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju.