Zakon o tujcih (ZTuj-2) ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev, posebnosti glede postopka in organe, pristojne za izvajanje določb zakona. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, ki ga je vložila Vlada, je bil sprejet 28. marca 2023, in sicer po nujnem postopku.

Cilji in načela predlaganega zakona

Novela zakona s ciljem odprave nepotrebnih administrativnih ovir in razbremenitve upravnih organov zasleduje načelo ekonomičnosti upravnega postopka.

Poglavitne rešitve predlaganega zakona

Novela zakona ohranja določbo, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, vendar zamika datum veljave, ki bo po novem šele 1. novembra 2024. Vnovič uvaja brezplačno financiranje tečajev slovenskega jezika, in sicer za vse kategorije tujcev, ki so bile do brezplačnega financiranja tečajev upravičene pred sprejemom ZTuj-2F.

Nadalje ureja možnost prehoda državne meje v primerih, ko ima tujec vloženo prošnjo za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, o prošnji pa še ni bilo odločeno, tujec pa je zapustil ozemlje Republike Slovenije. Tujcem, ki za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma, omogoča, da lahko v času odločanja o prošnji tudi vstopijo v Republiko Slovenijo skladno z namenom, zaradi katerega jim bo izdano dovoljenje za začasno prebivanje.

Novela zakona ohranja osebni način vročanja prvega dovoljenja za začasno prebivanje. Z namenom razbremenitve upravnih enot pri ureditvi vročanja dodaja možnost osebne vročitve podaljšanega in nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje tudi po pošti. Za ta način vročitve se lahko vlagatelj odloči ob vložitvi prošnje. V primeru, ko tujec dovoljenja za začasno prebivanje ne prevzame na pošti, se pošiljka z dovoljenjem vrne pristojnemu organu, ki ga je izdal, saj fikcija vročitve, kot je urejena v splošnem upravnem postopku, zaradi narave dovoljenja za začasno prebivanje ni primerna. Splošna ureditev upravnega postopka se kljub temu uporablja v primeru izdaje zavrnilne odločbe, sklepa o zavrženju vloge ali sklepa o ustavitvi postopka.

V postopek izdaje dovoljenja za prebivanje in delo novela zakona uvaja načelo »vse na enem mestu«. To pomeni, da tujec ali njegov delodajalec vložita enotno vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo pri upravni enoti ali pri pristojnem diplomatskem predstavništvu oziroma konzulatu Republike Slovenije v tujini.

Novela zakona z ukinitvijo obveznost izdaje pisne odobritve v obliki odločbe uvaja nov koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih. Odslej bo to mogoče na podlagi soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki bo moralo biti izdano v 15-dnevnem instrukcijskem roku od prejema prošnje. Če soglasje ne bo podano v roku, se ne bo štelo, da je bilo soglasje podano, niti se ne bo štelo, da ni bilo podano. Prošnje tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za zaposlitve v določenih področjih javnega sektorja ali kadar to zahteva javni interes bodo obravnavane prednostno.

Novela zakona omogoča hrambo biometričnega podatka o podobi obraza in prstnih odtisih tujca tudi za namen enoznačne identifikacije tujca v postopku podaljšanja in izdaje nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje. Slednje pomeni, da tujcu ne bo treba vnovič dati teh biometričnih podatkov. Enako novost uvaja za podaljšanje potrdila o pravicah obmejnega delavca.

Končno novela zakona odpravlja obvezno šestmesečno periodično preverjanje, ali tujec po izdaji dovoljenja za prebivanje še izpolnjuje pogoj zadostnih sredstev za preživljanje.

Vir: Državni zbor RS, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, 15. 3. 2023.