Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča je v nekaterih pogledih spremenila razumevanje pomena glavne obravnave v postopkih odločanja o upravnih sporih. Nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) skladno s tem uvaja zakonsko ureditev, pri čemer potek upravnega spora prilagaja aktualnim kadrovskim razmeram in delovni obremenitvi sodišč.

Cilji in načela predlagane novele

Predlagani zakon cilja k uskladitvi ureditve upravnega spora z razvojem sodne prakse in k povečani učinkovitosti odločanja v upravnem sporu z obstoječimi zmogljivostmi sodnega sistema brez nižanja standarda pravne varnosti.

Ob nespremenjenih načelih, ki jih ureditev postopka upravnega spora že pozna, krepi načelo kontradiktornosti in načelo ustnosti. Dodatno poudarja načelo materialnega procesnega vodstva in načelo odprtega sojenja.

Poglavitne rešitve predlagane novele

Spremenjena sestava sodišča

Predlagani zakon uvaja pomembno spremembo glede sestave sodišča v upravnem sporu. Kot primarno obliko odločanja uvaja odločanje po sodniku posamezniku. Sodišče bo v senatu po novem sodilo zgolj, če bo šlo za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ta ni enotna, ali če tako določa drug zakon.

V takih primerih bo sodnik posameznik odločanje v senatu predlagal predsedniku sodišča. Predlog bo moral vložiti do razpisa pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do predložitve zadeve na sejo. Predsednik sodišča bo o predlogu odločil s sklepom, zoper katerega ne bo pritožbe.

Zaradi spremenjene sestave sodišča na prvi stopnji se spreminja tudi sestava vrhovnega sodišča, ko odloča o pritožbi. Če bo na prvi stopnji odločal senat, bo enako kot doslej tudi vrhovno sodišče odločalo v senatu. Če o zadevi odloča sodnik posameznik, pa bo tudi vrhovno sodišče o pritožbi zoper njegovo odločitev odločalo po sodniku posamezniku. V podobnih primerih, ki veljajo za sodnika posameznika na upravnem sodišču, bo lahko tudi sodnik posameznik na vrhovnem sodišču zadevo v odločanje odstopil senatu treh sodnikov.

Črtana je določitev sestave vrhovnega sodišča, ko to odloča o reviziji, kar pomeni, da se v tem delu uporabijo določbe Zakona o pravdnem postopku.

Zastopanje države in občine

Predlog zakona nadalje uvaja možnost vlade (župana), da v imenu države (občine) kot zastopnika določi državno ali občinsko odvetništvo, lahko pa za zastopanje pooblasti tudi odvetnika ali odvetniško družbo.

Odločanje na glavni obravnavi

Spreminja se obveznost sodišča, da odloča po opravljeni glavni obravnavi. Nova ureditev spreminja tretjo alinejo 59. člena, ki po novem določa izjemo, da sodišče lahko odloči na seji, če stranke predlagajo glavno obravnavo le z namenom odločanja o izvedbi dokazov, ki niso potrebni za ugotovitev spornih dejstev, in dodaja novo izjemo, po kateri lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi.

Procesno vodenje in sodna poravnava

Predlagana novela uvaja možnost sodišča, da stranki odredi omejitev obsega in števila vlog, ji določi rok, v katerem sme vlogo poslati pred narokom (praviloma 15 dni), določi dolžino povzetka ter določi rok, v katerem mora stranka pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog. Dodano bo smelo sodišče omejiti čas podajanja navedb na naroku.

Stranke in sodišče si bodo morali po novem med celotnim postopkom prizadevati za sklenitev sodne poravnave.

Pri tem ne bodo vezani na izdano upravno odločbo, morali pa bodo pri odločanju o sklenitvi poravnave presoditi tudi o morebitnih posledicah, ki bi jih imela nesklenitev poravnave na javno korist in na trajanje nadaljnjega postopka.

Vir: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu.