Ker se področje varstva potrošnikov zaradi razvoja trga hitro spreminja, je temu treba prilagajati tudi predpise. Glavno pobudo na tem področju je prevzela EU, ki z direktivami ureja večino potrošniškega prava. Z večjo harmonizacijo predpisov se namreč olajša čezmejna trgovina in okrepi delovanje notranjega trga.

Obsežno vrednotenje pravil o varstvu potrošnikov, ki ga je izvedla Evropska komisija, je namreč pokazalo, da je treba posodobiti nekatera pravila v skladu z razvojem v digitalni sferi, zmanjšati regulativna bremena na nekaterih področjih ter zagotoviti boljše izvajanje in uveljavljanje pravil. Treba je okrepiti pravice potrošnikov zlasti pri spletnih nakupih blaga in storitev, okrepiti varstvo potrošnikov v primeru nepoštenih poslovnih praks, uvesti učinkovitejše sankcije za kršitve prava EU, odstraniti nepotrebne administrativne ovire za podjetja in prilagoditi pravno varstvo digitalni dobi.

Ker je bil veljavni ZVPot sprejet že leta 1998 in je zaradi večkratnih korenitih sprememb postal slabo pregleden, se ne predlagajo zgolj spremembe veljavnega ZVPot, pač pa se predlaga sprejetje novega in moderniziranega Zakona o varstvu potrošnikov, v katerem so združene določbe veljavnih ZVPot in ZVPNPP. V predlog zakona so poleg veljavnih določb vključene tudi številne novosti, ki so predvsem posledica prenosa treh novih direktiv, ki so bile sprejete na ravni EU in odražajo spremembe v razvoju gospodarstva in navadah potrošnikov ter v največji možni meri sledijo pričakovanjem uporabnikov zakona. Glavno vodilo pri pripravi predloga zakona je bilo ohraniti visoko raven zaščite potrošnikov v Republiki Sloveniji in hkrati odpraviti nepotrebne administrativne ovire za gospodarstvo. Posebna pozornost je namenjena zlasti tistim področjem, na katerih so se v praksi pojavljale težave deležnikov, ki so izvirale iz nejasnosti in kompleksnosti obstoječe ureditve.

Na ravni EU so bili v letu 2019 sprejeti kar trije zakonodajni akti s področja varstva potrošnikov, katerih rok za prenos se je iztekel v letu 2021. S predlogom zakona se tako v slovenski pravni red na novo prenaša naslednje direktive:

− Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L št. 136 z dne 22. 5. 2019, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/770/EU), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 60),

− Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L št. 136 z dne 22. 5. 2019, str. 28, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/771/EU), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 62) in

− Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 7, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/2161/EU).

Ob upoštevanju posebnosti slovenskega pravnega prostora so v predlogu zakona pripravljene zakonodajne rešitve, primerljive z drugimi državami članicami EU. Usklajenost predpisov je namreč izjemnega pomena, ker so tako slovenski potrošniki kot tudi slovenska podjetja del enotnega notranjega trga.

Cilji in temeljna načela predloga zakona:

− uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko: prenos Direktive 2019/770/EU (popolna uskladitev), prenos Direktive 2019/771/EU (popolna uskladitev) in prenos Direktive 2019/2161/EU (popolna uskladitev);

− poenotenje pravil med pravnimi redi držav članic EU glede pravic in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve ter nekaterih pravil v zvezi s kazenskimi sankcijami.

Temeljna načela se glede na veljavna ZVPot in ZVPNPP ne spreminjajo, temveč se obstoječi sistem pravnega varstva potrošnikov le dopolnjuje in usklajuje z rešitvami, ki so posledica prenosa sprejetih direktiv na ravni EU v slovenski pravni sistem. Predlog zakona tako sledi ključnim načelom, ki so usmerjena v zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju s podjetji, pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva, prav tako pa se z jasno določitvijo pravil zagotavlja načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem.

Predstavitev predlaganih rešitev:

Poglavitne zakonodajne spremembe glede na veljavna ZVPot in ZVPNPP se nanašajo na prenos Direktive 2019/771/EU, Direktive 2019/770/EU in Direktive 2019/2161/EU v slovenski pravni red.

Prenos Direktive 2019/771/EU

• Določa se, da se prodaja blaga z digitalnimi elementi obravnava po določbah, ki veljajo za prodajno pogodbo.
• Uvaja se hierarhija jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga (1. stopnja: brezplačno popravilo ali zamenjava blaga; 2. stopnja: znižanje kupnine ali odstop od pogodbe).
• Ob tem se uvaja tudi pravica do zavrnitve – pravica potrošnika, da kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopi od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga.
• Kot razumni rok za popravilo oziroma zamenjavo je določen rok 30 dni.
• Obdobje obrnjenega dokaznega bremena (obdobje, v katerem mora prodajalec dokazati, da napaka na blagu ni obstajala že v času dobave blaga) je na prodajalcu prvo leto od dobave blaga.
• Uvaja se regresna pravica – zahtevek prodajalca, ki izpolni zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi.
• Urejajo se določeni vidiki tržne garancije, pri čemer se določa, da mora biti le-ta izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije.

Prenos Direktive 2019/770/EU

• Na novo se urejajo pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, in sicer se ureja izpolnitev pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter sprememba digitalne vsebine ali digitalne storitve.
• Kot zahteva za skladnost digitalne vsebine in digitalne storitve se določa tudi obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami.
• Določa se, da je kupnina lahko tudi digitalna oblika vrednosti.
• Poglavje o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se uporablja tudi v primeru, ko se potrošnik zaveže, da bo posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Prenos Direktive 2019/2161/EU

• Določa se obveznost spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o parametrih za razvrstitev ponudb in informacije, ali se v konkretnem primeru prek spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.
• Določa se obveznost podjetja, da potrošniku poda informacijo o prilagoditvi cene na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev (npr. prilagoditev cene na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov).
• Prepove se skrito oglaševanje (npr. dolžnost platforme, da razkrije, da je višja razvrstitev izdelka posledica plačila prodajalca platformi).
• Prepove se lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov.
• Prepove se preprodaja vstopnic, ki so jih podjetja pridobila kljub tehničnim omejitvam prodajalca.
• Uvaja se možnost individualnih pravnih sredstev za potrošnika v primeru nepoštene poslovne prakse – odstop od pogodbe in odškodnina za potrošnika.
• Prepove se t. i. dvojna kakovost blaga, pri čemer je dovoljena različna kakovost blaga, prepovedano pa je različno blago enako označiti.
• Določa se posebne obveznosti za podjetja, kako in v kakšnih situacijah morajo pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.
• Odpravljajo se nesorazmerna bremena za podjetja, in sicer se podjetjem omogoča več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki.
• Usklajuje se merila za odmero globe, da bodo v vseh državah članicah EU le-te učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne.
• Pri čezmejnih kršitvah se določa globa v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer najvišji znesek takšne globe znaša vsaj 4 odstotke letnega prometa podjetja in je odstotek prilagojen glede na razširjenost kršitve.

Druge poglavitne rešitve

• Ohranja se enoletna obvezna garancija proizvajalca za t. i. tehnično blago, ki potrošniku in podjetju omogoča, da pri proizvajalcu uveljavljata brezplačno odpravo napake na blagu.
• Za t. i. tehnično blago se ohranja obveznost proizvajalca, da zagotavlja poprodajne storitve proti plačilu še tri leta po izteku obvezne garancije.
• Izrecno se določa, da se nepoštenost pogodbenih pogojev presoja tudi v zvezi z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe ter v zvezi z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjane storitve ali blago, četudi so pogoji v jasnem in razumljivem jeziku.

Predlog zakona celovito ureja področje varstva potrošnikov. Sestavljen je iz splošnega in posebnega dela. Splošni del zajema splošna pravila poslovanja podjetij s potrošniki, v posebnem delu pa so zajete posebnosti, ki veljajo za posamezne vrste potrošniških pogodb. Na koncu predloga zakona je urejen tudi institucionalni okvir varstva potrošnikov in nadzor nad določbami predlaganega zakona.

Glede vprašanj, ki v predlaganem zakonu niso izrecno urejena, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

Vir: Državni zbor, Besedilo Predloga zakona o varstvu potrošnikov, 12. 7. 2022.