Predlagana novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Direktive 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti ter ugotovitev na podlagi analize izvajanja zakona v praksi v ureditev postopkov zaradi insolventnosti uvaja številne spremembe in novosti.

Temeljna načela in cilji predlaganega zakona

Temeljna načela insolvenčnega prava se s predlogom zakona ne spreminjajo. Prek predlaganih rešitev se posredno krepi načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov.

Predlog zakona med drugimi cilja k povečanju učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti z dopolnitvijo in zaostritvijo pravil, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, k spremembi postopka poenostavljene prisilne poravnave v smeri večjega nadzora glede prijavljenih terjatev in izboljšanja procesnega položaja upnika ter k prilagoditvi drugih pravil z namenom celovitega prenosa Direktive 2019/1023 o prestrukturiranju in insolventnosti.

Poglavitne rešitve predlaganega zakona

Grozeča insolventnost

Predlog zakona opredeljuje pojem »grozeče insolventnosti« kot položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen, in uvaja pojem zgodnjega opozarjanja dolžnika na grozečo insolventnost.

Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti

Postopek sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti je nov postopek za primere grozeče insolventnosti. Njegova ureditev v glavnem posnema ureditev postopka prisilne poravnave, vendar z nekaterimi posebnostmi. Začne se lahko le na predlog dolžnika. V primerjavi s prisilno poravnavo ima dodatno procesno oviro, saj postopka ni dovoljeno voditi, če dolžnik ni izpolnil določenih davčnih obveznosti ali obveznosti glede predložitve letnega poročila. Drugače kot sodna poravnava predlog za začetek ne vsebuje podrejenega zahtevka za začetek stečajnega postopka. Zaradi različnega namena postopka so smiselno prilagojene tudi dolžnikove obveznosti v zvezi s poročilom o finančnem poslovanju in načrtom finančnega prestrukturiranja.

Obveznosti poslovodstva

Z namenom povečanja učinkovitosti predlog zakona uvaja ostrejše dolžnosti poslovodstva, kadar je družba insolventna in ko insolventnost grozi. Poslovodstvo mora nenehno spremljati dogajanje, ki bi lahko ogrozilo nadaljnji obstoj družbe, in se tekom ukrepanja zoper grozečo insolventnost izogibati dejanjem, ki neenako obravnavajo upnike in ki ogrožajo ali zmanjšujejo premoženje družbe.

Predlog zakona nalaga poslovodstvu, da praviloma v enem mesecu po nastanku insolventnosti vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, ko družba postane insolventna. Kadar družba nima poslovodstva, prevzame odgovornost v d. o. o. vsak družbenik, v d. d. vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa ustanovitelj, razen če ta oseba ni seznanjena z insolventnostjo ali dejstvom, da družba nima poslovodstva.

Postopek poenostavljene prisilne poravnave

Predlog zakona postopek na novo imenuje kot »postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo.« Njegovo uporabo določa za mikro družbe, katerih vrednost aktive v zadnjih dveh letih ne presega 700.000 evrov in višina vseh njenih obveznosti ne presega 700.000 evrov. Dodatna poenostavitev je novost, da ne bo treba predložiti poročila revizorja, poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja in ocenjene vrednosti premoženja.

Odločbe Ustavnega sodišča

Na podlagi odločbe št. Up-769/16, U-I-81/17 z dne 12. julija 2018 predlog odpravlja pretirano strogost v postopku prisilne poravnave tako, da sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka, če insolventni dolžnik ali upniški odbor niti po naknadnem pozivu sodišča v treh delovnih dneh sodišču ne priloži ustreznih listin.

Predlog uzakonja način izvrševanja, ki ga je Ustavno sodišče določilo v odločbi št. U-I-44/18-6 z dne 7. novembra 2019 v zvezi z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. Pravica ne preneha, vendar pa, če upravitelj v takem primeru proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

Na podlagi odločbe št. Up 386/15-26, U-I-179/15-8 z dne 12. maja 2016 predlog določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog vroči le osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu. Če je sodišče izdalo sklep po začetku stečajnega postopka na predlog družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, pa se ta sklep v skladu s predlaganim novim tretjim odstavkom, roči tudi drugim družbenikom, ki lahko vložijo pritožbo.

V luči odločbe št. U-I-222/18 z dne 14. maja 2020 predlog zakona določa, da mora sodišče dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, dolžnik pa lahko v 15 dneh po prejemu ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja v zatrjevani višini.

Ostale novosti

Končno predlog zakona uvaja možnost revizije v postopkih zaradi insolventnosti, v zvezi z odpustom obveznosti stečajnega dolžnika uokvirja preizkusno obdobje med eno in tri leta od začetka postopka, z možnostjo dodatnega skrajšanja na predlog upravitelja in preprečuje, da bi ključni dobavitelji dolžnika odpovedali ali spremenili ključne pogodbe (npr. dobave električne energije, vode ipd.), dokler dolžnik med postopkom prisilne poravnave izpolnjuje vse tekoče obveznosti.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.