Predlagani Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) z namenom zaščite javnega interesa celovito in z nadgrajevanjem že uveljavljenih mehanizmov ureja področje varstva prijaviteljev, kadar ti prijavijo kršitve v Republiki Sloveniji veljavnih predpisov, ki se nanašajo na njihovo delovno okolje. Prijavitelje, »žvižgače« oz. osebe, ki prijavijo ali razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, varuje pred povračilnimi ukrepi, ki jih pogosto odvrnejo od prijav oz. razkritja in s tem od prispevanja k preprečevanju in odkrivanju kršitev.

Vsebinsko sledi pristopu, ki ga je Evropska unija uporabila v Direktivi (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Z določitvijo subsidiarne uporabe predlagani zakon upošteva že vzpostavljene sisteme ter nadzorne mehanizme na različnih področjih, jih nadgradi in dopolni tako, da zagotovi enako varstvo prijaviteljev kršitev.

Cilji in načela

Cilj predlaganega zakona je dodatna okrepitev pravilne uporabe in spoštovanja prava EU ter nacionalne zakonodaje, kar zagotavlja zlasti z vzpostavitvijo prijavne poti, ki učinkovito ščiti prijavitelje. Temeljna načela predlaganega zakona so načelo spoštovanja predpisov in spoštovanje pravne države, načelo varstva javnega interesa, načelo zaupnosti identitete prijavitelja, prepoved povračilnih ukrepov in načelo hitrosti postopka.

Poglavitne rešitve

Zakon, ki obsega 35 členov, je razdeljen na dva vsebinsko zaokrožena dela. Prvi opredeljuje prijavitelja kot fizično osebo, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju. Kot pogoj za upravičenost do zaščite določa njegovo dobrovernost o resničnosti kršitev in pravilnosti njihove prijave ter za prijavo določa rok dveh let po prenehanju kršitve.

Določa tri možnosti razkritja informacij. Prijavitelj lahko kršitev prijavi zlasti po notranji poti za to pooblaščeni osebi na svojem delovnem mestu. Zakon zavezancem nalaga dolžnost določitve zaupnika, ki bo prijave preizkušal in obravnaval. Poleg tega morajo zavezanci urediti ustrezen način prijave in postopek njene obravnave. Slednje lahko zagotovijo prek zunanjega izvajalca.

Kot drugo možnost zakon omogoča zunanjo prijavo 23 različnim nadzornim in regulativnim institucijam, ki jih v bistvenem obsegu dopolnilno določa izmed obstoječih nadzornih institucij v posameznih sektorjih. Prijavitelj jo lahko uporabi, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če meni, da v njenem primeru obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Postopek prijave po zunanji poti ni posebej urejen, saj predlog zakona organom za zunanjo prijavo nalaga dolžnost, da sprejmejo interni akt in postopek uredijo sami.

Kot skrajna možnost je predvideno javno razkritje. Namenjena je primerom, ko prijavitelj poda notranjo ali zunanjo prijavo, vendar v treh mesecih od prijave ni deležen ustreznega ukrepa, ali v primeru kršitev, na katere zaradi njihovih konkretnih okoliščin utemeljeno ne pričakuje ustreznega sistemskega odziva na njihovo prijavo.

Predlog zakona v vseh postopkih prepoveduje razkritje prijaviteljeve identitete ali katerihkoli drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o prijaviteljevi identiteti brez njegovega soglasja. Kot izjemo določa razkritje zaupniku na delovnem mestu, organu za zunanjo prijavo in državnemu tožilcu, kadar so za to izpolnjeni pogoji.

Drugi del zakona določa zaščitne in podporne mehanizme za prijavitelje. Prepoveduje povračilne ukrepe, mednje pa šteje grožnjo, njihov poskus in izvršitev. Kršitev prepovedi ureja kot prekršek. Nadalje izključuje odgovornost prijaviteljev za razkritje poslovnih skrivnosti. Prijavitelju, ki je zaradi prijave odpuščen, daje pravico do nadomestila za primer brezposelnosti ne glede na njegovo premoženjsko stanje, če proti delodajalcu vloži tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prijavitelju omogoča še napotitev k strokovnjaku na področju psihologije, ki mu zagotovi strokovno podporo v primeru negativnih posledic prijave na njegovo psihično stanje.

Med kazenskimi določbami predlog zakona ureja prekrške v treh kategorijah – lažje, težje in sistemske prekrške, ki jih pomenijo kršitve v zvezi z vzpostavitvijo notranje poti za prijavo. Višine glob so določene različno glede na velikost delodajalca. Pristojnost za izvajanje prekrškovnih postopkov predlog zakona deli med Komisijo za preprečevanje korupcije in organe, ki vodijo konkreten postopek z notranjo prijavo.

Vir: Državni zbor, besedilo predloga Zakona o zaščiti prijaviteljev, 20. 10. 2022.