Demografske projekcije Slovenijo v prihodnjih desetletjih uvrščajo znotraj tretjine evropskih držav z največjim deležem starejšega prebivalstva. Lahko se pričakuje, da bo čedalje več odvisnosti od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih oziroma podpornih dnevnih opravil. Zato Ministrstvo za solidarno prihodnost predlaga novi Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo nadomestil veljavni zakon in na sistemski ravni s postopnim uvajanjem pravic v letih 2024 in 2025 uredil skrb za kakovostno življenje ljudi v vseh življenjskih obdobjih.

Cilji in načela predlaganega zakona

Cilj predlaganega zakona je ustrezna nadgradnja in poenotenje ureditve dolgotrajne oskrbe na način, ki v praksi omogoči njeno izvajanje in uporabniku na enem mestu ponuja širok nabor po njegovi meri prilagojenih storitev oskrbe.

Predlagani zakon pri tem sledi načelom univerzalnosti dostopa dolgotrajne oskrbe, solidarnosti, enakosti in zagotavljanju pravic iz dolgotrajne oskrbe brez diskriminacije. Pri organizaciji in izvajanju dolgotrajne oskrbe v ospredje postavlja javni interes na način, ki zavarovanim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja upravičencev do dolgotrajne oskrbe.

Poglavitne rešitve predlaganega zakona

Na sistemski ravni predlagani zakon združuje pristojnosti in naloge s področja dolgotrajne oskrbe pod okrilje Ministrstva za solidarno prihodnost. Ministrstvo za solidarno prihodnost s tem prevzema naloge vzpostavitve sistema vodenja kakovosti in varnosti, zagotavljanja usposabljanj in podeljevanja koncesij za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Hkrati je tudi drugostopenjski oz. pritožbeni organ zoper prvostopenjske odločbe centrov za socialno delo.

Vstopna točka in izvajalci dolgotrajne oskrbe v instituciji

Predlagani zakon vstopno točko v sistem dolgotrajne oskrbe prestavlja iz ZZZS na centre za socialno delo. S spremembo omogoča, da centri za socialno delo ne ocenjujejo le upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, temveč tudi svetujejo, informirajo in ustrezno usmerjajo uporabnike glede na njihove potrebe in pravice.

Kot izvajalca dolgotrajne oskrbe v instituciji predlagani zakon določa izključno domove za starejše. S tem lajša nadaljevanje izvajanja preostalih socialnovarstvenih storitev, ki jih že predvideva veljavna ureditev, in sicer na način, ki ocenjuje in odraža potrebe uporabnika.

S kadrovskega vidika predlog zakona širše določa minimalne kadrovske pogoje za izvajanje osnovnih dnevnih opravil. Oskrba ni vezana zgolj na smer oziroma program socialnega oskrbovalca, ampak omogoča širši nabor profilov oziroma poklicev za ključna delovna mesta. Predlog zakona znižuje stopnjo znanja slovenskega jezika za zaposlene pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, ki opravljajo svoje delo v neposrednem stiku z uporabnikom, z ravni B1 na raven A2 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Dodano uvaja administrativno-tehnični kader, ki bo razbremenil izvajalce dolgotrajne oskrbe.

Oskrbovalci družinskega člana

Predlagani zakon uvaja nekatere spremembe ureditve oskrbovalcev družinskega člana. Nadomestilo izgubljenega dohodka, do katerega so upravičeni, določa v višini 1,5-kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji in natančno določa, kdaj oskrbovalcu družinskega člana pripada pravica do delnega plačila za izgubljen dohodek na način, da ta začne veljati z datumom sklenitve izvedbenega načrta. Z namenom razbremenitve birokratskih postopkov podaljšuje veljavnost potrdila iz tri na pet let. Administrativno obremenjujoče dnevnike nadomešča z mesečnimi poročili o opravljenem delu in omogoča pomoč pri pripravi poročil s strani koordinatorja dolgotrajne oskrbe. S 60 dni na tri mesece podaljšuje rok, v katerem zaradi odsotnosti upravičenca začne mirovati pravica do izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Izvajanje pravic dolgotrajne oskrbe

Podlaga za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo osebni načrt, ki ga predlagatelj postavlja kot temeljno izhodišče izvajanja oskrbe. Vsak upravičenec do dolgotrajne oskrbe bo v posvetovanju z ekipo na vstopni točki pripravil pregled zmožnosti in potreb ter se na podlagi tega sam odločil, katere storitve dolgotrajne oskrbe, ki so mu na voljo, bo prejemal.

Predlog zakona prinaša možnost alternativnega izvajanja pravic. V primeru zasedenosti zmogljivosti izvajalca, pri katerem upravičenec želi uveljavljati pravice iz dolgotrajne oskrbe, upravičenec lahko sam odloči, ali bi raje koristil obliko dolgotrajne oskrbe na domu, v instituciji ali začasni denarni prejemek. Hkrati se uvaja možnost, da uporabniki v času odsotnosti oskrbovalca družinskega člana koristijo nadomestno oskrbo v instituciji ali prejmejo začasni denarni prejemek.

Da bi preprečili neupravičeno koriščenje pravic, predlagani zakon jasno opredeli in taksativno našteje primerljive storitve in prejemke, ki se izključujejo s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, postopek ukinitve primerljivih storitev in prejemkov ter podatkovni tok med odločevalci o primerljivih storitvah in prejemkih. Polega tega vzpostavlja sistem dolžnosti preverjanja splošnih pogojev za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe ves čas njihovega izvajanja.

Vir: Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi.