Zaradi potrebe po implementaciji direktive o javnem naročanju 2014/24/ES bo 1. aprila 2016 začel veljati nov ZJN-3, ki v enem zakonu združuje trenutno veljavna materialna zakona, ZJN-2 in ZJNVETPS.

Na področju gradenj ZJN-3 prinaša nekatere novosti, med katere zagotovo spada nemožnost izločitve sklopov do vrednosti milijon evrov oziroma do 20 odstotkov vrednosti javnega naročila, kot danes to dopušča peti odstavek 14. člena ZJN-2.

Postopek oddaje javnega naročila male vrednosti bo mogoče izvesti do višjih mejnih vrednosti, saj bo po novem naročilo male vrednosti pri javnem naročilu gradnje dopustno, če je vrednost javnega naročila na splošnem področju enaka ali višja od 40.000 evrov in nižja od 500.000 evrov ter na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 100.000 evrov in nižja od 1.000.000 evrov (danes je meja v ZJN-2 274.000 evrov, po ZJNVETPS pa 844.000 evrov).

Ena bolj odmevnih sprememb je, da bo lahko naročnik oddal javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Četudi je merilo poimenovano ekonomsko najugodnejša ponudba, pa se izbira lahko opravi tudi samo na podlagi najnižje cene – cenovne ali stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

ZJN-3 izrecno navaja, da uporaba izključno cene pri oceni ekonomsko najugodnejše ponudbe ne more biti edino merilo pri storitvah izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitvah ter prevajalskih in svetovalnih storitvah. Zakon primeroma našteva merila kakovosti, ki se lahko nanašajo tudi na  organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila. Ta sprememba je dobrodošla, saj ob trenutni zakonodaji in pravni praksi reference kadra niso dopustne kot merilo za izbor.

ZJN-3 ne predvideva več obveznih plačil podizvajalcem, ta bodo možna le, če bo podizvajalec neposredno plačilo od naročnika zahteval sam. Bistvena novost je dopustnost spremembe pogodbe brez potrebe po predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila. Po novem bo mogoče pogodbe in okvirne sporazume spremeniti brez novega postopka javnega naročila,¹ med drugim za dodatne gradnje, ki jih izvede prvotni izvajalec, niso pa bile vključene v prvotno javno naročilo, če zamenjava izvajalca (največ  30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila) ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov in bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov, pa tudi, če je sprememba pogodbe posledica okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, hkrati pa sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila.

 ¹Brez predhodne izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot ga določa veljavni ZJN-2 v  29. členu.

 Vir: Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum, d. o. o.