Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Vlada Republike Slovenije je na svoji 23. redni seji dne 28. junija 2020 sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) oz. širše znan pod imenom četrti protikorona paket (ali skrajšano PKP4), ki ga bo Državni zbor RS obravnaval v četrtek na 19. redni seji, po nujnem zakonodajnem postopku. Vlada je v ZIUPDV vključila ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19, ki se dotikajo področij (1) nadomestila plače v primeru čakanja na delo, (2) nadomestila plače v primeru odrejene karantene delavcu, (3) institucionalnega varstva in (4) mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena.
1. Povračilo nadomestila plače v primeru čakanja na delo
Predlog ZIUPDV predvideva podaljšanje trajanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija 2020, pri čemer lahko vlada ta ukrep s sklepom podaljša za en mesec, kar pa lahko stori največ dvakrat, vendar ne dlje kot do konca septembra 2020. Ostali pogoji, povezani z upravičenci, višino nadomestila, pravicami ter obveznostmi delavcev in načinom uveljavljanja povračila, ostanejo smiselno enaki kot v prejšnjem protikorona zakonu.
Novost predstavlja tudi mehanizem izvajanja nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestila plače delavcem. Delodajalec, ki uveljavlja tovrstno povračilo nadomestila plače, bo v primeru sprejetja zakona dolžan Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti pa tudi vpogled v računalniške programe, listine ter postopke, povezane z ukrepom povračila nadomestila plače v primeru čakanja na delo po določbah ZIUPDV.
2. Nadomestilo plače v primeru karantene
ZIUPDV omogoča nadomestilo plače delavcem, ki jim je bila odrejena karantena in zaradi tega ne morejo opravljati svojega dela, ter povračilo teh izplačanih nadomestil delodajalcu, in sicer v celoti. Ta ukrep, ki traja najdlje do 30. septembra 2020, lahko uveljavlja delodajalec, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. Pri tem je delavec upravičen do nadomestila plače za obdobje, za katerega mu je bila odrejena karantena. Nadomestila pa se ne izplačuje v primeru, ko je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali pa če to pravico pridobi v obdobju, ko mu je odrejena karantena.
Višina nadomestila je odvisna od razloga za odreditev karantene in je vezana na določbe Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1). Delavec, ki mu je bila odrejena karantena (i) ob prehodu meje, ima pravico do nadomestila plače v višini, ki je enaka nadomestilu za primer višje sile po določbah ZDR-1 (6. odstavek 137. člena ZDR-1, ki pravi, da nadomestilo znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer upravičen [delavec], če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače). Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi (ii) stika z okuženo osebo, pa ima pravico do nadomestila v višini, ki po določbah ZDR-1 velja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, to je začasnega čakanja na delo (2. odstavek 138. člena ZDR-1, ki pravi, da nadomestilo plače znaša 80 odstotkov osnove povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti). Višina nadomestila pa je drugačna v primerih, ko delavec prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, je dolžan najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene o tem obvestiti delodajalca in mu tudi posredovati odločbo, pri čemer pa ZIUPDV navaja, da mora biti razlog za odreditev karantene razviden iz odločbe. Mehanizem izvajanja nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestila plače je smiselno enak sistemu, ki velja za povračilo nadomestila plače v primeru čakanja na delo.
3. Institucionalno varstvo
Z ZIUPDV želi vlada zagotoviti tudi dodatna sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, ki izvajajo socialnovarstvene in zdravstvene storitve. Vlada bo tako morala v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejeti uredbo, s katero bo podrobneje predpisala metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev za obdobje naslednjih dveh let od izdaje uredbe.
4. Mobilna aplikacija
Kot rešitev v smeri obvladovanja širjenja virusa in tveganja ponovne epidemije vlada z ZIUPDV predvideva vzpostavitev mobilne aplikacije, s pomočjo katere bi pridobivala podatke o stikih z okuženimi osebami z virusom SARS-CoV-2 ter osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Hkrati pa naj bi vlada prek aplikacije ozaveščala uporabnike o simptomih virusa SARS-CoV-2 in ukrepih za spopadanje s širjenjem COVID-19. ZIUPDV predvideva brezplačno in prostovoljno namestitev ter uporabo mobilne aplikacije, razen za tisto osebo, ki je uporabnik primernega pametnega telefona in ji je bila (i) odrejena karantena ali pa je (ii) potrjeno okužena z virusom SARS-CoV-2.
Oseba, ki je bila potrjena kot okužena, je dolžna ta podatek v aplikaciji zabeležiti s pomočjo naključne kode za enkratno uporabo, ki jo prejme skupaj z rezultati testa, ki potrjujejo okužbo. Smiselno enako velja za osebo, ki ji je bila odrejena karantena, le da kodo prejme skupaj z odločbo o odreditvi karantene. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije bo predvidoma odgovorno Ministrstvo za javno upravo. Minister za zdravje pa naj bi (na podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje) predpisal oddaljenost in trajanje stikov med uporabniki, ki sta potrebna, da mobilna aplikacija zabeleži stik z drugim uporabnikom aplikacije, ter obdobje, za katero se obvešča o stikih z okuženo osebo oziroma osebo, ki ji je bila odrejena karantena. Pri tem pa naj bi se zbrani podatki samodejno izbrisali po petnajstih dneh od njihovega zabeleženja.
Vir: Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV); Uradni list RS.