Kaj storiti, če so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po gradbenem zakonu glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1? V tem primeru lahko pride do dodatnih zahtev za izplačilo s strani izvajalca, kljub temu pa GZ v 106. členu določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. Preberite, katere spremembe je še potrebno upoštevati v razpisni dokumentaciji po novi gradbeni zakonodaji.

Določbe razpisne dokumentacije postanejo po roku za oddajo ponudb aksiom, kar velja za vse tehnične zahteve in določbe pogodbe. Če naročnik uporabi stare termine, določbe pogodbe in opis predmeta javnega naročila ne ustrezajo pravno relevantnemu dejanskemu stanju v času izvajanja pogodbe. Pogodbo bi bilo zato treba prilagoditi veljavni zakonodaji, pri čemer bi takšne spremembe lahko uvrstili med nebistvene spremembe pogodbe po četrtem odstavku 95. člena ZJN-3. Vendar pa takšna sprememba pogodbe po njeni sklenitvi za sabo lahko potegne tudi zahtevo izvajalca po dodatnem plačilu, kar izvajalci poskušajo utemeljiti z obrazložitvijo, da so se dolžnosti in pravice udeležencev pri gradnji po GZ glede na ZGO-1 spremenile, ponudba pa je bila dana na dolžnosti in pravice po starem ZGO-1. Naročnik v takšnem primeru najverjetneje dobi zahtevek za dodatno plačilo.

GZ v 106. členu v poglavju prehodnih in končnih določb določa, da se postopki, začeti na podlagi ZGO-1 pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. To pomeni, da če je imel naročnik 1. junija 2018 že pridobljeno gradbeno dovoljenje po ZGO-1, celotno gradnjo izvaja po določbah starega zakona, zaradi česar lahko tudi vsa javna naročila, s katerimi izbira udeležence pri gradnji, izvaja na podlagi ZGO-1 in se pri teh razpisnih dokumentacijah novosti iz GZ ne uporabljajo.

Med glavnimi spremembami, ki jih je treba v razpisni dokumentaciji narediti zaradi nove gradbene zakonodaje, sta:

• sprememba terminologije: odgovorni vodja del (OVD) se imenuje vodja del, odgovorni vodja gradbišča pa vodja gradnje, ki pa mora biti po novem imenovan vedno in ne samo v primeru, da na enem gradbišču izvaja gradnjo več izvajalcev. Vodja gradnje mora izpolnjevati iste pogoje kakor vodja del, saj je na podlagi šestnajstega odstavka 14. člena GZ vodja gradnje vodja del, ki glede na vrsto del prevladujejo. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vodja del, pa so odvisni od tega, za kakšno vrsto gradnje je razpisano javno naročilo. Če se gradi zahtevni objekt, potem morata biti vodja gradnje in vodja del pooblaščena inženirja, ki je nov reguliran poklic, uveden z ZAID. Odgovorni vodja projekta se po novem imenuje vodja projekta, odgovorni nadzornik pa vodja nadzora;
• zaposlitev vodje del: prvi odstavek 14. člena GZ med drugim določa, da mora izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, za opravljanje dejavnosti imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del. Vendar pa je v GZ določeno dveletno prehodno obdobje za to prilagoditev, ki se bo izteklo 30. junija 2020. Do tega roka naročniki ne smejo zahtevati, da je vodja del zaposlen pri ponudniku, lahko pa si z določbo v pogodbi zagotovijo, da je breme ustrezne prilagoditve na izvajalcu, ki mora pravočasno poskrbeti, da bo po izteku prehodnega obdobja v celoti spoštoval vse zakonske določbe.

Enako kakor ZGO-1 tudi GZ ne prepoveduje, da bi ista oseba, če izpolnjuje zakonske pogoje za dve ali več funkcij, nastopala v dveh oziroma več funkcijah hkrati. To pomeni, da je na splošni ravni položaj, ko ista oseba obenem izvršuje več funkcij, v skladu z veljavno zakonodajo načeloma dovoljen. Po stališču Državne revizijske komisije v sklepu 018-155/2017 z dne 25. septembra 2017 je naročnik tisti, ki se odloči, ali bo to dopustil ali ne. Če podvajanja istih oseb na različnih funkcijah ne dopusti, mora to izrecno zapisati v razpisni dokumentaciji, kjer mora navesti, da mora biti na vsako kadrovsko funkcijo imenovana druga fizična oseba. Če pa naročnik v razpisni dokumentaciji nič ne zapiše, pa se šteje, da dopušča, da je ista oseba lahko na več funkcijah.

V referenčne pogoje GZ in ZAID ne posegata. To pomeni, da se lahko naročnik sam odloči, kaj bo štel za ustrezno referenco. Za vodjo gradnje bi to, denimo, lahko bila:

• lahko določi, da ne zahteva nobenih referenc;
• vsekakor je smiselno, da dovoli vse reference, ki se nanašajo na bivšega odgovornega vodjo gradbišča: če ima strokovni kader reference kot odgovorni vodja gradbišča, je to najbolj primerljivo funkciji vodji gradnje;
• naročnik lahko dovoli tudi referenco OVD (odgovorni vodja del), vendar mora naročnik v takšnem primeru dopustiti tudi referenco odgovornega vodje gradbišča;
• naročnik lahko dopusti celo referenco, da je bil strokovni kader imenovan kot odgovorni vodja posameznih del za področje, ki pri naročnikovi investiciji prevladuje.

Na podlagi četrtega odstavka 11. člena GZ mora naročnik kot investitor določiti vodilnega pogodbenika, če sklene pogodbo za sočasno izvajanje z več pogodbeniki. Vodilni pogodbenik v smislu GZ je pri skupni ponudbi tisti partner v skupnem nastopu, ki v finančnem pomenu prevzema v konzorciju največji obseg del ali druga dela, ki jih kot vodilna določi naročnik.

Pridružite se nam na seminarju Kako morajo javni naročniki zaradi nove gradbene zakonodaje prilagoditi razpisno dokumentacijo, na katerem bomo obravnavali bistvene spremembe gradbene zakonodaje ter vprašanja, kako je treba prilagoditi razpisno dokumentacijo.

Avtorica: Maja Koršič Potočnik, magistrica pravnih znanosti, doktorska kandidatka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, odvetnica specialistka za gospodarsko pravo in javna naročila v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o. p., d. o. o.