Zakon po novem zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja in prijavo začetka gradnje za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na tuji sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot en meter. S tem želi zakonodajalec omogočiti sodelovanje stranskih udeležencev v postopkih, saj bi lahko rušitev vplivala na pravice in pravne koristi lastnikov sosednjih objektov.

Zakon po novem določa tri izjeme, pri katerih ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja ali izvesti prijave začetka gradnje. Kadar gre za rekonstrukcijo, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, pri čemer se lega, gabariti, namembnost in zunanjost objekta ne spremenijo, in se dela začnejo najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in se izvajajo le na podlagi prijave začetka gradnje. Prijava začetka gradnje ni potrebna za spremembo namembnosti. Nova zakonodaja omogoča začetek gradnje pred pridobitvijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Po dokončnosti gradbenega dovoljenja lahko investitor na lastno odgovornost prijavi začetek gradnje objekta in začne gradnjo, če ne gre za objekt z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Določena je še ena izjema, in sicer za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa gradbeno dovoljenje in prijava začetka gradnje nista potrebna.

V 6. členu so navedeni objekti in vrsta del, za katere ne velja splošno pravilo pridobitve gradbenega dovoljenja pred začetkom gradnje. Na novo je določeno, da se zahteva prijava začetka gradnje za postavitev začasnega skladiščnega objekta, izvajanje novogradnje enostavnega objekta, ki je stavba, in odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki ne izpolnjuje pogojev za odstranitev objektov iz prvega odstavka 5. člena GZ-1. Izrecno je določeno, da gradnja brez gradbenega dovoljenja oziroma brez prijave začetka gradnje ne sme biti v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi, ki urejajo bistvene in druge zahteve, razen v primerih iz četrtega in petega odstavka 4. člena GZ-1.

Zakon posebno izjemo od tega pravila, poleg izjeme iz četrtega in petega odstavka 4. člena GZ-1, določa za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa, pri čemer izloča pogoj upoštevanja prostorskega akta, saj gre za sanacijo nedovoljenega stanja.

Pogoji za izvedbo manjše rekonstrukcije

Posledica uvedbe pojma manjše rekonstrukcije je določitev pogojev za izvedbo manjše rekonstrukcije. Manjša rekonstrukcija se izvaja na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala, pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta, s katerim se predvidi rešitev, ki gradbenotehnične lastnosti objekta izboljša ali vsaj ne poslabšuje. Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del potrdi pisno.

Za manjše rekonstrukcije, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba poleg mnenja pooblaščenega strokovnjaka pridobiti tudi soglasje občine, ki potrdi skladnost s prostorskim aktom. Za manjšo rekonstrukcijo pridobitev gradbenega dovoljenja torej ni predpisana, kar pa ne pomeni, da ni treba pridobiti ustreznih soglasij, če gre za poseg, ki je varovan po posebnih predpisih. Natančnejša merila za ta dela in elemente bo določila spremenjena Uredba o razvrščanju objektov.

Vir: Knjiga Gradbeni zakon GZ-1 z uvodnimi pojasnili Aleksandre Velkovrh, mag. Maje Koršič Potočnik in Maje Prebil ter stvarnim kazalom Aleksandre Velkovrh.