S sprejetjem Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP-A) želi Ministrstvo pomagati ublažiti oziroma omiliti porast cen energentov, kot sta električna energija in zemeljski plin. Upravičenci do pomoči¹ so pravne ali fizične osebe in gospodarska interesna združenja, ki so organizirani po ZGD-1, ZZad, ZGZ, ZZ, ZRSin in ZDru-1 ter so registrirani v RS za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. 11. 2021, razen tistih, ki imajo na dan 31. 10. 2022 kot glavno dejavnost v skupini K po SKD registrirane finančne in zavarovalniške dejavnosti. 

Upravičenci na dan oddaje vloge ne smejo biti v stečajnem postopku ali postopku likvidacije ter ne smejo imeti neporavnanih dospelih davčnih obveznosti in ne predloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta v višini 1.000 evrov ali več.

Do državne pomoči po ZPGVCEP niso upravičeni tisti subjekti, ki so upravičeni do regulirane cene zemeljskega plina in električne energije po uredbah,² in tudi tisti, ki so cene svojih proizvodov ali storitev zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina dvignili za več kot 10 %. Prav tako niso upravičenci tisti, ki so od uveljavitve zakona (od 10. septembra 2022 dalje) izplačali dobiček, izvedli nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačali nagrade poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2022 oz. za leto 2022.

Zakon ZPGVCEP omogoča tri vrste pomoči, in sicer enostavno pomoč, posebno pomoč in pomoč za energetsko intenzivna podjetja. S pomočmi je tako sofinancirano 50 % oz. 30 % stroškov električne energije in zemeljskega plina v letu 2022 nad dvakratnikom dviga cen teh dveh energentov v letu 2021.

Kakšna je lahko največja višina pomoči pri posamezni vrsti pomoči ter kako izvedemo izračun upravičenih stroškov, preberite v spletni reviji Davčno-finančna praksa, ki jo izdaja Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije. Z branjem boste dobili odgovore tudi na vprašanja: Kdo je upravičenec do pomoči, ko gre za najem? Kako oddamo in kaj predložimo k vlogi za pomoč? Kdaj lahko pričakujemo izplačilo pomoči? Kako ravnamo, če smo uveljavili preveč pomoči ali ne izpolnjujemo več pogojev za pomoč?

Celoten članek, ki ga je napisala Lidija Gošnjak, davčna svetovalka ZDSS, je dostopen v oktobrski številki Davčno-finančne prakse. Poleg tega članka pa lahko v tej številki DFP preberete tudi veliko drugih prispevkov, kot je npr. članek ddr. Mariana Wakouniga in odvetnice Tamare Kek Davčni nadzor v Sloveniji in Avstriji – primerjava dveh sistemov ali pa članek dr. Jožka Peterlina Kapitalska ustreznost je finančna varnost, ki opozarja na pomen kapitalske ustreznosti podjetij v teh kriznih časih.

¹ V skladu s 3. členom ZPGVCEP.

² Po Uredbi o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema in Uredbi o določitvi cene električne energije.

Vir: Uredniški odbor revije Davčno-finančna praksa.