Inšpekcijski nadzor je ena najpomembnejših javnih nalog, prek katere se zagotavlja spoštovanje predpisov na državni in občinski ravni, obenem pa se s tem posredujejo oblikovalcem javnih politik in povezanih predpisov informacije, ali se področna zakonodaja izvaja »na terenu« in kako se izvaja ter kako jo izboljšati. Več o sistemski funkciji inšpekcijskega področja in podrobnostih teka inšpekcijskih postopkov glej v delu Inšpekcijski nadzor – razprave, sodna praksa in komentar zakona).

To delo zapolnjuje veliko praznino v slovenskem prostoru, saj do sedaj nismo imeli celovitega pregleda, analize in predlogov nadaljnjega razvoja področja. Namen monografije je pripomoči k uravnoteženemu nadzoru, ki bo upošteval tako javni interes kot pravice zavezancev, saj bo za inšpektorje pomenil temelj za razlago njihovih pooblastil, za stranke pa bo orodje obrambe njihovih pravnih interesov.

Poglejmo si na kratko, kako naj bi v duhu temeljnega zakona za to področje, tj. ZIN, sprejetega leta 2002 (čistopis zakona), ravnal inšpektor, ko izvaja nadzor pri določeni zavezani stranki. Pri tem mora namreč inšpektor upoštevati nekaj temeljnih načel, kot so na primer:

1. inšpekcijski nadzor ni namenjen kaznovanju gospodarskih subjektov in posameznih ljudi, ki jih inšpektor nadzira. Zato inšpektor stranke praviloma najprej zgolj opozori, brez sankcij, kako naj popravijo morebitno neskladnost s predpisi;
2. inšpektor je zavezan k preventivnemu ravnanju in načelu sorazmernosti. To pomeni, da inšpektor izbere tak ukrep, s katerim bo dosežen cilj nadzora, hkrati pa je to za stranko najmilejši poseg;
3. inšpektor ravna zakonito, če osebam, udeleženim v inšpekcijskem postopku, omogoči pravno varstvo, in sicer tako, da recimo prijavitelji lahko zahtevajo položaj stranke, stranke pa zahtevajo vpogled v spis, izločitev pristranskega inšpektorja, da lahko izpodbijajo sporne dokaze, prejmejo obrazloženo odločbo, se lahko pritožijo;
4. kadar tako zahteva javni interes, inšpektor ukrepa bolj korenito, upravno in kaznovalno.

Če predstavimo ukrepe inšpektorja po ZIN v tabelarični obliki, dobimo naslednjo tabelo, ki upošteva podlago, vsebino in obličnost ukrepa:

Vir: Kovač in drugi (2016): Inšpekcijski nadzor – razprave, sodna praksa in komentar zakona. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Naj sklenemo: izkaz dobrega dela inšpektorja ni čim večje število odločb in prekrškovnih glob, temveč dolgoročna »vzgoja« strank, da bi vsi skupaj ravnali v dobro družbene skupnosti kot celote. Upajmo, da bo to vodilo upoštevano tudi pri prenovi zakona in sistema inšpekcijskega nadzora, kot izhaja iz Strategije Vlade RS o razvoju javne uprave za obdobje do leta 2020.

Vir: dr. Polonca Kovač, urednica in soavtorica monografije Inšpekcijski nadzor – razprave, sodna praksa in komentar zakona