Statistični podatki kažejo, da je v Republiki Sloveniji več kot tri četrtine naseljenih stanovanjskih nepremičnin lastniških. Med Slovenci tradicionalno zakoreninjena navezanost na nepremičnine zato pripelje do razmeroma velikega zanimanja za predpise, ki urejajo gradnjo nepremičnin in posege vanje (v prvi vrsti za ZGO-1).

Pomen poznavanja teh predpisov zato ni zanemarljiv, v povezavi s tem pa ni zanemarljiv niti pomen aktualne sodne prakse, ki te predpise razlaga in jo je za pravilno uporabo predpisov nujno treba poznati.

Novejša sodna praksa s tega področja daje dodatne odgovore na vprašanja, katere značilnosti v praksi so ključne za razmejitev med neskladnimi in nelegalnimi gradnjami. Pojasnjuje denimo, kdaj je kljub izdanemu gradbenemu dovoljenju objekt nelegalna gradnja, ki jo je treba v celoti odstraniti. Razlaga doseg inšpekcijskih odločb, s katerimi ob neskladnih gradnjah prihaja do omejitve lastninske pravice investitorjev, in odgovarja na dilemo, od kdaj ukrepi iz takih odločb sploh učinkujejo.

Ta sodna praksa daje tudi (ponekod sporne) odgovore na vprašanja o tem, kako vplivajo inšpekcijske odločbe, izdane v gradbenih zadevah, na pravice oseb, ki v teh postopkih niso sodelovale (npr. vprašanje vpisa zaznamb inšpekcijskih ukrepov v zemljiško knjigo – sklep VSRS v zadevi II Ips 245/2013), v zadnjem času pa se ukvarja tudi s posebnostmi nelegalnih gradenj romskih naselij.

Judikatura s področja upravnih gradbenih postopkov seveda odgovarja tudi na dileme, ki se vsak dan kažejo pri razlagi drugih institutov, urejenih v ZGO-1. Pri tem gre denimo za vprašanja, vezana na t. i. pravico graditi, za vprašanja, povezana s spremembo namembnosti objektov, in za vprašanja o okvirih, v katerih lahko tretje osebe v upravnih gradbenih postopkih varujejo svoje interese. Nenazadnje pa odgovarja tudi na nekatera pomembna procesna vprašanja, ki so ključna za pravilno uporabo predpisov na tem področju.
 
Del te prakse bo zbran v prispevku Upravni gradbeni postopki – zanimivi primeri iz novejše sodne prakse, objavljenem v zborniku, ki bo izšel ob Dnevih gradbenega prava.

Vir: Aleš Štravs, odvetnik v odvetniški pisarni Odvetništvo/Studio legale Starman/Velkaverh