Predlog zakona v svojem bistvu sledi naslednjim ciljem: zmanjševanje investicijskega tveganja in večja pravna varnost investicijske namere, integracija gradbenega in okoljskega dovoljevanja, povečanje učinkovitosti in odprava ozkih grl v postopku pridobivanja soglasij, dosledna izpeljava odgovornosti pri graditvi, ne nazadnje pa tudi cilju krepitve vloge občine v postopkih dodeljevanja. Ključna točka zakona je z uveljavitvijo sistemskih rešitev odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj.

Predlog širi definicijo objekta na večje število drugih gradbenih posegov, torej tudi na fizične, gradbene in podobne posege v zemeljske strukture, ki po ozki definiciji veljavnega zakona nimajo lastnosti objekta, na primer utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanje in odkopavanje, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe ipd. Olajšan naj bi bil tudi začetek gradnje: pred gradnjo torej ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov – potrebna bo samo še prijava začetka gradnje. Predlog združuje gradbeno in okoljsko dovoljevanje, kar naj bi posledično pomenilo en pristojen organ, eno dokumentacijo in enkratno pozivanje stranskih udeležencev ter tudi eno odločbo in enkratno možnost uveljavljanja pravnih sredstev.

Zdi se, da predlog teži k racionalizaciji, saj temu načelu sledi tudi na področju pridobivanja soglasij – racionalizacija vsebine in krčenje obsega dokumentacije naj bi pripeljala do preglednosti projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, omogočeno pa bo tudi hitrejše ugotavljanje neskladnosti zunaj projekta. Natančno so določeni udeleženci pri gradnji objektov (11.–14. člen), torej investitor, projektant, nadzornik in izvajalec, ter opisane njihove naloge in načela, ki jim morajo slediti. Podrobno so opisane tudi bistvene zahteve za objekte, tj. mehanska odpornost, stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in trajnostna raba naravnih virov.

Ključni cilj pa je odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj. Dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj za enostaven ali začasen objekt, za vzdrževanje objektov in za izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Pred izvedbo gradnje mora po predlogu stranka slediti obveznemu zakoličenju objekta, izdelano mora imeti dokumentacijo za izvedbo gradnje, pridobljeno ustrezno gradbeno dovoljenje, imenovati mora nadzornika, prijaviti začetek gradnje in urediti gradbišče ter ga ustrezno označiti. Podrobno pa je opredeljen tudi postopek legalizacije, če je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona ali če je gradbeno inženirski objekt dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali njegovo uporabo zunaj okvirov dopustnih odstopanj. Zahteva se lahko vloži v petih letih od uveljavitve tega zakona.

Predlog zakona bo imel pozitivne učinke za gospodarstvo in državljane, saj bo skupaj z instrumenti, predvidenimi v Zakonu o urejanju prostora, povečal možnosti za realizacijo investicijskih namer in za večjo fleksibilnost pri umeščanju in dovoljevanju gradenj. Prav tako bo z zakonom omogočena pravna varnost investicij, kar bo ugodno vplivalo na večjo privlačnost investicijskega okolja.

 Vir: Uradni list RS, Predlog gradbenega zakona.