V poplavi številnih dogodkov in izobraževanj, povezanih z novim ZJN-3, se uporabnikom novega zakona verjetno postavlja vprašanje, kakšne so bistvene razlike med organiziranimi dogodki in kaj pridobijo, če kot izobraževalno osnovo izberejo tradicionalni Kongres javnega naročanja, ki ga letos že petič organizira Uradni list Republike Slovenije.

Kratek odgovor na to vprašanje bi se glasil, da udeleženci pridobijo poglobljeno znanje v zvezi z najbolj perečimi težavami, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kvaliteten, na primerih temelječ pogled stroke in pripravljavcev zakonodaje.

Organizator se ob letošnjem dogodku zaveda, da še nikoli ni bilo tako pomembno, da udeleženci dobijo odgovor na konkretna vprašanja, ne pa zgolj nizanje pravnih problemov, za katere se nam včasih zdi, da jih je že tako preveč.

1.    Prva kongresna tema: Instituti, spremenjeni z ZJN-3

Ob hitrem ali podrobnem pregledu novega ZJN-3 uporabnikom zakona vzbudijo pozornost instituti, ki so bili na novo uvedeni ali pa spremenjeni na način, da za uporabnike pomenijo novost v praksi javnega naročanja. Zato je logično, da se je organizator odločil, da bodo spremenjeni instituti prva kongresna tema KJN.

Zaradi dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3, po kateri naročniki »lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo«, se že od uveljavitve zakona postavlja vprašanje, ali ta dikcija naročnikom »lahko« daje diskrecijsko pravico, da se sami odločijo, ali bodo dovolili odpravo pomanjkljivosti ponudb, ali pa so pri tem vezani na kakšna objektivna pravila.
Dejstvo je, da bo to pravno vprašanje zapolnila praksa Državne revizijske komisije: do izvedbe kongresa pričakujemo prvo prakso na to temo, o njej pa bo govoril in svoje poglede ob tej tematiki z udeleženci delil predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel.

V izvedbeni fazi je velika sprememba povezana s tem, da plačilo podizvajalcem ni več obvezno. Nova rešitev pa s seboj prinaša tudi številna vprašanja v praksi, in sicer v zvezi s tem, kako ravnati takrat, ko naročnik zahtevo podizvajalca za neposredno, direktno plačilo prejme med izvajanjem projekta.

Ali se podizvajalec lahko vnaprej odpove svoji pravici do neposrednih plačil?
V kakšni povezavi so neposredna plačila po ZJN-3 in plačilo podjemnikovim sodelavcem po 631. členu OZ? Kako se lahko zaščitijo podizvajalci, ki med izvedbo javnega naročila ugotovijo, da jim glavni izvajalec ne plačuje za opravljena dela in storitve? Ali naročnik lahko poseže v pogodbeni odnos med podizvajalcem in glavnim izvajalcem in če lahko poseže, na kakšen način? Katere konkretne obveznosti ima naročnik v zvezi s pridobivanjem končnih izjav o poplačilih ob zaključku javnega naročanja? Na ta in številna druga vprašanja bo odgovoril odvetnik mag. Marko Žvipelj iz odvetniške pisarne Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o.

Zaradi možnosti, da se izpolnjevanje pogojev v sorazmerni obliki zahteva tudi od vseh podizvajalcev v podizvajalski verigi, se naročnikom postavlja vprašanje, kako zagotoviti, da bodo konkretni izvajalci storitev ali gradbenih del imeli konkretne referenčne izkušnje in znanje iz prakse. V preteklosti se je namreč dogajalo, da so ponudniki nastopali z referencami, ki so jih pridobili kot glavni ponudnik pri referenčnem projektu, ki so ga izvedli s pomočjo ali celo izključno prek podizvajalcev, ti pa v predmetnem javnem naročilu, v katerem se uporabi referenca, sploh ne nastopajo.
Referenca je sicer »pripadla« ponudniku, naročnik pa ni imel nikakršnega zagotovila, da bodo dejanski izvajalci (novi podizvajalci) v resnici usposobljeni za izvedbo del in storitev. Na tretjem predavanju v okviru prve kongresne teme se bomo torej posvetili vprašanjem, čigave so reference, kakšne referenčne pogoje lahko določijo naročniki in kako si naročniki lahko zagotovijo, da bodo javno naročilo izvajali končni izvajalci, ki so usposobljeni za delo, izkušnje z vami pa bom delila odvetnica mag. Maja Potočnik iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o.

2.    Druga kongresna tema: Pravno varstvo

Z novostmi z roko v roki hodi vprašanje učinkovitega pravnega varstva, ki je nujno potrebno takrat, kadar je treba za kakšen institut podati pravno tolmačenje ali kadar ga je treba napolniti s konkretnim razumevanjem v praksi. V zvezi s pravnim varstvom burita duhove predvsem dve vprašanji: kako bo sprememba aktivne legitimacije za vpogled omogočala učinkovito pravno varstvo in kaj nam prinaša novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.

Drugo vprašanje, povezano z ZPVPJN, bo predstavil Sašo Matas, generalni direktor direktorata za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo, ki je pripravljavec sprememb zakona. Na vprašanja, ki se udeležencem postavljajo v zvezi z vpogledom v ponudbo, kot so na primer, kako bodo ponudniki ob izločitvi nedopustne ponudbe lahko preverili, ali so naročniki njihovo ponudbo obravnavali enakopravno s ponudbo izbranega ponudnika, kako razumeti aktivno legitimacijo za vpogled, kako si zagotoviti možnost za presojo pravilnosti naročnikove odločitve v zvezi z izločitvijo nedopustne ponudbe ipd., bo odgovorila odvetnica Maja Prebil iz Odvetniške družbe Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o.

Pri vpogledu je zelo aktualno tudi to, kako voditi vpogled po novem, kakšno odškodninsko tveganje prevzame naročnik z umikom oznake poslovne skrivnosti in neobveščanjem izbranega ponudnika o vpogledu v njegovo ponudbo ter do katere časovne faze lahko ponudniki ponudbeno dokumentacijo označujejo kot poslovno skrivnost.

3.    Tretja kongresna tema: Konkretne dileme pri uporabi ZJN-3

V okvir tretje kongresne teme je organizator želel uvrstiti preostale odprte dileme, ki se kažejo ob uporabi ZJN-3. Mednje sodijo posebnosti javnega naročanja na infrastrukturnem področju, predvsem odgovori na vprašanja, na kaj morajo biti pozorni naročniki z infrastrukturnega področja, da bodo javna naročila oddajali zakonito, in kakšna pravna sredstva imajo ponudniki, ki oddajajo ponudbe naročnikom na infrastrukturnem področju. Temo bo predstavila Milena Basta Trtnik, direktorica podjetja Bonorum, d. o. o.

Preostanek tretje kongresne teme se nanaša na zelo aktualen 95. člen ZJN-3 in spremembe pogodb o izvedbi javnega naročila potem, ko so pogodbe že sklenjene. V zvezi s tem se v praksi nakazujejo številna nova vprašanja, med katerimi so vprašanja, ali morajo naročniki spremembe predvideti v okviru ocenjene vrednosti, ali se vrednostna omejitev za različne razloge aneksov sešteva ali ne, katero dokumentacijo morajo naročniki in izvajalci zagotoviti pred sklenitvijo aneksa in podobno. Temo bo predstavila in razčlenila doc. dr. Špelca Mežnar z Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije in odvetnica v odvetniški pisarni Urban Vrtačnik.

Sorazmerno novo pa je, za konec, vprašanje, kakšne narave je pisnost pogodb v javnem naročanju: ali gre za obliko, ki je predpisana kot pogoj za veljavnost pogodbe, ali za obliko, ki je predpisana zaradi lažjega dokazovanja soglasja volje med naročnikom in izvajalcem.
V prvem primeru odsotnost aneksa pomeni, da naročnik izvajalcu ni dolžan ničesar plačati, v drugem primeru pa je naročnik še vedno dolžan poravnati svoje obveznosti, kolikor izvajalec na drugačen način dokaže, da je bilo soglasje volje med njima doseženo. S tem pa sta povezani tudi vprašanji, ali izvajalci lahko izvajajo dodatna dela pred sklenitvijo aneksa in ali izvajalci na sodišču lahko dosežejo poplačilo za izvedena dela ali storitve ne glede na to, da naročnik ni izpeljal vseh predhodnih postopkov, ki bi jih bil moral.

4.    Drugi del kongresa, razdeljen na sekcije

Drugi dan kongresa je že tradicionalno razdeljen na sekcijo za naročnike in sekcijo za ponudnike. Čeprav se včasih zdi, da bi bilo najbolje združiti izkušnje obojih, naročnikov in ponudnikov, pa mnenja udeležencev kažejo, da z uveljavljenim načinom pridobijo večji nabor podatkov in odgovorov, ki jih zanimajo. V drugem kongresnem dnevu bo na sporedu kar osem različnih tem, vsaka pa je aktualna in prilagojena potrebam udeležencev.

Vir: Maja Potočnik, mag. pravnih znanosti, odvetnica v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o. in doktorska kandidatka na PF Univerze v Mariboru