Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji dne 21. 4. 2020 sprejela besedili predlogov (1) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) ter (2) Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: ZDLGPE), ki predstavljata drugi večji paket ukrepov za boj proti ekonomskim in socialnim posledicam epidemije. Oba predloga sta bila v Državni zbor RS vložena po nujnem zakonodajnem postopku.

I. Spremembe in dopolnitve ZIUZEOP

Vlada RS v svojem predlogu sprememb in dopolnitev ZIUZEOP poudarja, da se poglavitne rešitve predloga nanašajo predvsem na področje dela in področje socialne varnosti. Pri tem pa Vlada ocenjuje, da bodo ukrepi iz novele stali državni proračun okoli 36,6 milijona evrov.

a) Področje dela, plač in prispevkov

1. Povračilo izplačanih nadomestil za delavce na čakanju na delo

V predlogu novele ZIUZEOP je predviden širši krog upravičencev do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, ki jim delodajalci začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (čakanje na delo), in k delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, spadajo tudi delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost (skupina K) in ki so imeli dne 13. marca 2020 zaposlenih 10 ali manj delavcev. Sprememba se obeta tudi v zvezi s kriterijem zmanjšanja prihodkov, in sicer kot sledi v nadaljevanju:

• upravičeni bodo tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019,
• če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma v letu 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019,
• če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

2. Mesečni temeljni dohodek za samozaposlene

Predlog sprememb ZIUZEOP obsega tudi spremembo kroga samozaposlenih upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka. Do pomoči naj bi bili po novem upravičeni samozaposleni:

• ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019,
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, ob izpolnjenem pogoju, da niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020,
• ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020 ob izpolnjenem pogoju, da niso poslovali v letu 2019.

3. Povračilo prispevkov za poklicno zavarovanje

Predvidena je tudi razširitev povračila prispevkov, in sicer naj bi ukrep veljal tudi za poklicno zavarovanje zavezancev, ki so vključeni v poklicno zavarovanje, ne glede na to, ali v času trajanja ukrepov še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo ali pa prejemajo nadomestilo za upravičeno odsotnost z dela. Podrobnosti o postopku uveljavljanja te pravice urejajo določbe 3. odstavka novega 33.a člena novele ZIUZEOP.

4. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve za javne uslužbence in zasebne izvajalce, ki opravljajo javno službo

Zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni, so po že sprejetem ZIUZEOP upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša tudi do 100 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Po novem pa naj bi bila sredstva za financiranje dodatka zagotovljena tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.

b) Socialno varstvo in pravice iz javnih sredstev

1. Nadomestilo plače zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Predlog sprememb in dopolnitev ZIUZEOP predvideva nov institut nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nadomestilo naj bi znašalo 513,64 evra bruto mesečno in do njega bodo upravičene osebe, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi v obdobju od dne 13. 3. 2020 dalje.

2. Enkratni solidarnosti dodatek

Predvidena je tudi enkratna solidarnostna pomoč za prejemnike poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in njihova pokojnina znaša manj kot 700 evrov. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine. Višino zneskov ureja tretji odstavek 57. člena ZIUZEOP (od 130,00 do 300,00 evrov).

Prav tako bodo solidarnostno pomoč v višini 150,00 evrov za mesec april prejeli upravičenci do (i) starševskega dodatka, do (ii) dodatka za nego otroka, (iii) družinski pomočniki in (iv) rejniki.

Do enkratne socialne pomoči v višini 30,00 evrov bodo upravičeni tudi starši ali druge osebe, ki prejemajo otroški dodatek in spadajo v prvi do šesti dohodkovni razred. Pri čemer ta ukrep ne velja za starše ali druge osebe, ki so upravičene do povečanega zneska dodatka za veliko družino.

Vlada Republike Slovenije je v ta paket vključila tudi pomoč izrednim študentom, ki bodo do 1. junija 2020 prejeli enkratni solidarnostni dodatek v višini 150,00 evrov. Pri čemer velja pogoj, da bodo upravičeni tisti študenti, ki so v letošnjem študijskem letu vpisani v javnoveljavni študijski program v Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14. do 17. in 25. člena ZPIZ-2.

 

II. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19

Vlada Republike Slovenije je s ciljem zagotavljanja državne gospodarske stabilnosti, preprečitve hujše gospodarske škode in ohranjanja delovnih mest v gospodarstvu pripravila nekaj ukrepov, ki naj bi zagotavljali dodatno likvidnost gospodarstvu. Pri čemer naj bi zgolj vrednost državnih poroštev znašala tudi do 2 milijardi evrov.

1. Poroštvo Republike Slovenije

RS bo prevzela poroštveno obveznost za banke in hranilnice, ki imajo sedež v RS, ali podružnice bank držav članic EU, ki imajo sedež v RS in ki v skladu z Zakonom o bančništvu lahko opravljajo bančne storitve na območju RS. Pri tem pa morajo upravičenci izpolnjevati naslednje pogoje:

• po stanju na dan 31. 12. 2019 ni štel za podjetje v težavah,
• po 31. 12. 2019 se sooča s težavami zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19,
• na dan 31. 12. 2019 ima poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za kredit v situaciji, ko mu je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh,
• na dan 12. 3. 2020 se šteje za plačnika.

Poroštvo pa bo dano za kredite, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• kredit je odobren po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020,
• namen kredita je financiranje obratnega kapitala, financiranje poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene v obdobju od 13. 3. 2020 do uveljavitve tega zakona, ter novih ali dokončanja že začetih naložb (investicij) v osnovna sredstva,
• ročnost kredita ne presega petih let,
• kredit ni namenjen financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini.

Za opravljanje vseh poslov v zvezi z unovčevanjem poroštev, spremljanjem in izvedbo vseh potrebnih ukrepov za uveljavljanje regresnih terjatev ter za preverjanje izpolnjevanja pogojev po tem zakonu, na podlagi katerih je banka odobrila kredit, ki je bil nato predmet poroštva Republike Slovenije po tem zakonu, se pooblašča SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana. Višina posameznega poroštva dana (i) velikim družbam bo znašala 70 % glavnice kredita in (ii) mikro, majhnim ter srednjim podjetjem bo znašala 80 % glavnice kredita.

Posebnost ureditve poroštva Republike Slovenije po tem zakonu je v tem, da se poroštvo unovčuje tako, da lahko Republika Slovenija banki za unovčeno poroštvo:

• izvrši plačilo iz proračuna Republike Slovenije ali
• banki izroči obveznico, ki jo izdata SID banka ali Republika Slovenija.

Pri izbiri načina izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije se bodo upoštevale likvidnostne možnosti proračuna Republike Slovenije in mesečni načrt za izvrševanje proračuna, sprejetega na podlagi zakona, ki ureja javne finance.

2. Oprostitev najemnine

Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni COVID-19 opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, se ne bo zaračunavala najemnina v celoti ali pa bo zmanjšana za določen del. Ukrep velja od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemiološkega stanja.

O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela odloča predstojnik upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje samoupravne lokalne skupnosti.

Vir: Uradni list RS in https://www.gov.si/novice/2020-04-21-13-redna-seja-vlade-republike-slovenije/.