Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)¹ sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).² Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.³ Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),⁴ ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.

Jedrnato, pregledno in na splošno odlično delo

Aktualno in posodobljeno zakonsko besedilo je nujni delovni pripomoček vsakega pravnika. To še toliko bolj velja za akterje v kazenskem pravosodju, katerih ravnanja imajo lahko za posledico odvzem posameznikove prostosti. Organi pregona (državni tožilci in policija) morajo biti pri preiskovanju kaznivih dejanj pozorni na aktualno kazensko ureditev, da ne izgubljajo časa z ravnanji, ki sploh niso kazniva. Enako velja za preiskovalnega sodnika, ki nadzira potek predkazenskega postopka in preiskave, še toliko bolj pa za sodnika v postopku in zagovornika obdolženca – slednja morata namreč paziti (eden po uradni dolžnosti, drugi pa v interesu stranke) na uporabo poznejšega zakona, ki je za storilca milejši (7. člen KZ-1), saj ima to lahko za posledico, da je neko ravnanje, ki je bilo v času izvršitve opredeljeno kot kaznivo dejanje, v času sojenja že dekriminirano.⁵

S tega vidika je knjiga Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E nadvse pregledno, mobilno, ekonomično in na splošno odlično orodje za vsakega kazenskega pravnika. Uvodno kazalo bralcu olajša orientacijo po členih KZ-1, stvarno kazalo pa omogoča iskanje po ključnih terminih - kar zna biti še posebej uporabno za študente prava, ki se s kaznivimi dejanji posebnega dela šele dobro spoznavajo.

Nadvse dobrodošla so tudi uvodna pojasnila k besedilu novele KZ-1E, ki jih je tokrat spisal dr. Matjaž Ambrož, redni profesor kazenskega prava na PF Univerze v Ljubljani. Četudi so uvodna pojasnila k zakonskim besedilom pogosto jedrnata in deskriptivna, dr. Ambrož preseže suhoparno navajanje zakonskih sprememb in svoje besedilo oplemeniti s kritičnimi pripombami glede določenih vprašanj. Tako je bralec deležen nadvse obširnega poglavja o namenu kaznovanja in celovitega prikaza novosti na področju izrekanja kazni. Pri posebnem delu pa profesor pri skoraj vsakem kaznivem dejanju poda še kratko obrazložitev ali opombo. Predvsem je treba pohvaliti avtorjev diskurz o smislu črtanja besede "zavestno" pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, kratko analizo krivde pri spremembi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter še druge dogmatično dobrodošle opazke glede novega zakonskega besedila. Moram pa bralca vseeno opozoriti (vsekakor to ni mišljeno kot kritika besedila dr. Ambroža), da uvodna pojasnila niso poglobljena znanstvena analiza novih kaznivih dejanj, saj to tudi ni njihov namen, in da bo odgovore na številne dileme, ki jih novela KZ-1E prinaša,⁶ lahko odkril v znanstvenih prispevkih kazenskopravnih strokovnjakov in sodbah, ki jih bo oblikovala sodna praksa, predvsem pa tudi v novem Komentarju KZ-1, ki ga prav tako pripravlja založba Uradni list Republike Slovenije.

Obvezen pripomoček za vsakega kazenskega pravnika

Knjigo Kazenski zakonik (KZ-1) z novelo KZ-1E, uvodnimi pojasnili dr. Ambroža ter uvodnim in stvarnim kazalom lahko z največjim veseljem in odkritostjo priporočim prav vsem, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom, predvsem državnim tožilcem, policistom, ki preiskujejo kazniva dejanja, sodnikom in kazenskim odvetnikom, prav tako pa tudi študentom prava, ki morajo izpit iz kazenskega prava še opraviti, in tistim, ki se nameravajo s kazenskim pravom bolj intenzivno ukvarjati v prihodnosti. Predvsem pa tudi vsem zagrizenim kazenskopravnim entuziastom in dogmatikom (čeprav bi si upal trditi, da slednji v Sloveniji, podobno kot divji ris, počasi izumiramo), katerim je pričujoča knjiga, ki jo založba Uradni list Republike Slovenije ob vsaki pomembni noveli zakonika vestno posodablja, že zdavnaj nadomestila Sveto pismo na nočni polici.

¹ Ur. l. RS, št. 27/17.

² Ur. l. RS, št. 55/08 in nasl.

³ Ambrož, M., Toplišek, J., in Zgaga, S.: Kazenski zakonik (KZ-1), 1. izdaja. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2017.

⁴ Ur. l. RS, št. 59/99 in nasl.

⁵ Kako pomembno je aktualno zakonsko besedilo, lahko prikaže sledeči primer. Leta 2015 sem sodeloval v kazenskem postopku, v katerem je Okrožno državno tožilstvo na Ptuju za kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 preganjalo obdolženca, ki naj bi govoril neresnice in laži o nekdanjem ptujskem županu. Sam sem se udeležil šele tretjega naroka glavne obravnave, na katerem sem sodišče in državnega tožilca opozoril, da je takratna sprememba KZ-1C obe ravnanji obdolženca iz uradno pregonljivih kaznivih dejanj prekvalificirala v kaznivi dejanji, pregonljivi na zasebno tožbo. Državni tožilec se je zato seveda moral izločiti iz zadeve, oškodovanec pa ni prevzel pregona. Če tega ne bi izpostavil na obravnavi, bi se postopek še kar nadaljeval po zastareli kazenski zakonodaji in seveda izrazito v škodo obdolženca.

⁶ Poglobljena kazenskopravna analiza dopolnitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po šestem odstavku 143. člena KZ-1 - t. i. maščevalna pornografija – bo objavljena v: Šepec, M.: Novo kaznivo dejanje objave posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino ("maščevalna pornografija") - kritična analiza in dileme. Pravosodni bilten, št. 38/2017. Še v pripravi.

Vir: dr. Miha Šepec, dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Mariboru, Pravna praksa – 2017, številka 48, stran 36–37, GV Založba, 14. 12. 2017.