Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) posebej navaja kategorije subjektov, ki so deležne davčne oprostitve.

Osebe iz prvega dednega reda (zapustnikovi potomci – sem sodijo tudi posvojenci in njihovi potomci –, zakonec ter zunajzakonski partner) so v celoti oproščene davka na dediščino in darila. S temi osebami so izenačeni zet, snaha, pastorek/pastorka ter dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako ne plačajo davka na dediščino oziroma darilo pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja. Pri tem zakon posebej opozarja, da to velja le, če gre za darilo ali dediščino, ki je namenjena opravljanju takšne dejavnosti pravne osebe (člen 9/2 ZDDD).

Davek se ne plača tudi od določene vrste premoženja. Tako na primer velja davčna oprostitev za podedovano ali podarjeno začasno ali dosmrtno pravico užitka nepremičnine, prav tako se davek ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič ali obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka.

Nekatere posebne oprostitve plačila davka določa 10. člen Zakona o davku na dediščine in darila. Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki ima status kmeta, če podeduje ali dobi v dar kmetijsko zemljišče (sem spadajo tudi gozdna zemljišča) ali celotno kmetijo. Prav tako je plačila davka oproščen dedič ali obdarjenec, ki je prevzemnik t. i. zaščitene kmetije (v skladu z ZDKG).

Zakon posebej določa, da se pri opredelitvi, kaj se šteje za kmetijo, smiselno upošteva opredelitev zaščitene kmetije po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Če bi dedič ali obdarjenec podedovano ali podarjeno nepremičnino odtujil pred potekom petih let od pridobitve ali pa bi se v tem roku prenehal ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali pa ne bi več obdeloval zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,¹ bi se mu davek odmeril naknadno. Odmeril bi se mu tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev. Vendarle pa zakon določa, da to ne velja za vse odtujitve. Izjema so odtujitve, izvršene na podlagi izročilne pogodbe, odtujitve oziroma oddaje premoženja po zakonu, ki ureja preživninsko varstvo kmetov, ter odtujitve, izvedene zaradi agrarnih operacij po zakonu, ki ureja kmetijska zemljišča.

Davka pa ne plača tudi dedič ali obdarjenec, če gre za dediščino ali darilo, ki ima status kulturnega spomenika. To velja le pod pogojem, da kulturnega spomenika ne odtuji v desetih letih, in pod pogojem, da je ta dostopen za javnost ali da je namenjen kulturni dejavnosti, o čemer mora dedič ali obdarjenec skleniti z Ministrstvom za kulturo sporazum, ki ima neomejeno trajanje (člen 10/4 ZDDD).

V skladu z 11. členom ZDDD ne plača davka tudi posameznik, ki podeduje ali dobi v dar določeno premoženje, ki pa ga brez povračila odstopi državi, občini ali pravni osebi zasebnega prava, ustanovljeni za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti. Da bi to določilo obveljalo, mora biti odstopljeno premoženje namenjeno izključno za nepridobitne namene prejemnika.²

Če posamezni sodedič odstopi svoj dedni delež sodediču, se plača davek ob prenosu premoženja le enkrat. To pomeni, da se oprosti plačila davka tisti dedič, ki je prvi prejel dediščino. Davek se potem odmeri glede na razmerje med zapustnikom in dejanskim (končnim) prejemnikom dediščine (člen 11/3 ZDDD).

Davčne stopnje davka na dediščine in darila so urejene v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila in so različne glede na različne dedne rede.

V načelu lahko ugotovimo, da se z oddaljenostjo sorodstvene povezave z zapustnikom ter z večanjem podedovanega oziroma podarjenega premoženja davčne stopnje povečujejo.

V drugem dednem redu, ki ga sestavljajo zapustnikovi starši, bratje, sestre in njihovi potomci, znaša davčna stopnja od 5 % za podedovano (podarjeno) vrednost do 10.000 evrov do zneska 36.400 evrov za podedovano vsoto 400.000 evrov ter 14 % za tisto vsoto, ki presega znesek 400.000 evrov.³

V tretjem dednem redu, ki ga sestavljajo dedi in babice (ne pa tudi njihovi potomci; ti so davčni zavezanci),⁴ je razpon davčnih stopenj (glede na vrednost podedovanega oziroma podarjenega premoženja) od 8 % do 17 %, za vse druge osebe pa celo od 12 % do 39 % (natančneje tabela – 8. člen ZDDD).

Prikazane davčne stopnje veljajo seveda tudi za osebe, ki so na podlagi (popolne) posvojitve v takem razmerju do zapustnika kot prej navedeni sorodniki.

¹ Mnenje o tem izda, v skladu z določbo člena 10/2 ZDDD, upravni organ, pristojen za kmetijske zadeve.

² Če je bil davek že plačan pred tovrstnim odstopom dediščine oziroma darila, se vrne, vendar le, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po sprejemu dediščine ali darila.

³ O tem in o zanimivem primeru iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, Burden in Burden proti Združenemu kraljestvu, št. 13378/05 z dne 12. decembra 2006, gl. Zidar K., Oprostitev plačila davka na dediščino, Pravna praksa 2007/11, str. 28–29.

⁴ Gl. odl. Upravnega sodišča U 651/95, 17. 2. 2000, Podatkovna baza IUS-INFO, http://www.ius-software.si, 7. 7. 2008.

Vir: knjiga Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja (avtorja: Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic)