Pregled stanovanjskih prostorov zavezanca

Če mora inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pregledati posamezne prostore v stanovanju, pa temu lastnik oziroma uporabnik nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.

Sodišče dovoli ogled prostorov iz prejšnjega odstavka, če obstajajo razlogi za sum,

• da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
• da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
• da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi, ali
• da bodo pri ogledu stanovanja oziroma posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.

Pri pregledu stanovanjskega prostora v skladu s prejšnjim odstavkom morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Pregled stanovanjskega prostora je omejen na del stanovanjskega prostora, ki ga je treba pregledati za dosego namena inšpekcijskega nadzora.

Nedotakljivost stanovanja je zagotovljena s 36. členom Ustave RS. To pomeni, da že na temelju ustave nihče brez odločbe sodišča in proti volji stanovalca ne sme vstopiti v stanovanje in ga preiskovati. Pri vsakem vstopu in preiskavi ima tisti, v katerega stanovanje se vstopa in preiskuje, pravico biti navzoč. Vstop in preiskava pa se lahko opravita le v navzočnosti dveh prič.

Pri opredeljevanju pojma stanovanja je treba izhajati iz ustavno zajamčene pravice do zasebnosti. Zupančič (v Šturm in drugi, 2002, str. 387) nedotakljivost stanovanja opredeli v okviru varstva širšega kroga zasebnosti posameznika. Takšno stališče je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi, št. Up-32/94, z dne 13. 7. 1995, ko je kot običajen in bistveni del človekove zasebnosti štelo njegovo bivališče, dom oziroma stanovanje. Zato je za stanovanje v smislu 36. člena Ustave RS bistveno, da je to zaključena prostorska enota, namenjena ali uporabljena za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti pred očmi javnosti, saj se ne varuje prostor kot tak, ampak zasebnost v prostoru, kjer posameznik upravičeno pričakuje zasebnost in ga šteje za svoj bivalni prostor (odločba US, št. Up-430/00, z dne 3. 4. 2003, in št. U-I-115/14, Up-218/14, z dne 11. 12. 2014). Kot poudari Zupančič (v Šturm, 2002, str. 388) gre za varstvo vseh prostorov, ne le stanovanja v ožjem pomenu, kjer ima posameznik pravico do pričakovane zasebnosti, tudi morebitne hotelske sobe.¹ Ustavnim omejitvam sledijo določbe ZIN: inšpektor sme vstopiti in pregledati stanovanje oziroma posamezne prostore v stanovanju, če lastnik ali uporabnik to dovoli oziroma ne prepove ali na podlagi odločbe sodišča.² Lastnik ali uporabnik stanovanja razlogov za odklonitev vstopa in preprečitev ogleda stanovanja ni dolžan pojasnjevati. Pred vstopom v stanovanje brez odločbe sodišča inšpektor seznani lastnika ali uporabnika, da vstop lahko brez sankcij tudi upravičeno odkloni. Omenjena seznanitev ter tudi njegovo dovoljenje za vstop in ogled se zapišeta v zapisnik.

Pred vstopom v stanovanje na podlagi sodne odločbe mora inšpektor zagotoviti dve polnoletni priči, ki bosta sodelovali pri uradnem dejanju. Pričama mora omogočiti, da spremljata ogled in na zapisnik podata morebitne ugovore, če menita, da vsebina ne odraža resničnega poteka ogleda. Omenjeni pogoj mora biti izpolnjen brezpogojno, tudi če bi bil ogled povezan z morebitnimi nujnimi ukrepi v javnem interesu (prim. drugi odstavek 144. člena ZUP). Navzočnost prič se ne zahteva, kadar lastnik ali uporabnik sam dovoli vstop in opravljanje ogleda.
Že na temelju ustave je treba omogočiti lastniku ali uporabniku, da je navzoč pri ogledu svojega stanovanja. Kadar se ogled opravlja na podlagi sodne odločbe, njegova navzočnost ni potrebna za vstop in opravljanje ogleda. Če ni navzoč ali noče odpreti vrat stanovanja, se lahko odprejo s silo. Če je lastnik ali uporabnik stanovanja navzoč, se mu pred ogledom izroči ali pokaže na vpogled sodna odločba.

Sodišče z odločbo dovoli ogled stanovanja ali prostorov na podlagi zahteve inšpektorja, v kateri ta izkaže, da sta vstop in pregled stanovanja potrebna, ker obstajajo razlogi za sum:
– da se v stanovanju opravlja nedovoljena dejavnost,
– da se v stanovanju opravlja dejavnost v nasprotju s predpisi,
– da se v stanovanju hranijo predmeti, živali ali druge stvari v nasprotju s predpisi,
– da bodo pri ogledu stanovanja ali posameznih stvari v stanovanju ugotovljene druge kršitve predpisov.

V zahtevi za dovolitev vstopa se navede, ali naj sodišče dovoli pregled celotnega stanovanja ali le njegovega dela. Pri tem je treba izhajati, da se v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja posega le v obsegu, ki je nujen za izvedbo nadzora. To velja tako pri dovoljevanju vstopa in ogleda kot tudi pri samem ogledu. Upoštevati je treba, da mora biti poseg v nedotakljivost stanovanja sorazmeren s težo kršitve predpisov, ki se pri tem ugotavlja. Vsaka nedovoljena dejavnost, ki se domnevno opravlja v stanovanju, ne more biti opravičljiv razlog za izdajo sodne odločbe, ampak mora utemeljenost varstva javnega interesa, ki se z vstopom in preiskavo stanovanja varuje, sorazmerno prevladati nad pravico lastnika ali uporabnika stanovanja do njegove nedotakljivosti.

¹ VSM je v sklepu, št. I Kr 6/2009, z dne 24. 3. 2009, ko je v sporu o pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem odločilo, da je za izdajo sodne odločbe za vstop v hlev pristojno okrožno sodišče, navedlo tudi, da inšpekcijski nadzor brez sodne odločbe ni mogoč, ker so prostori, iz katerih je slišati pasji lajež, zaklenjeni, najemnik prostorov pa ni dosegljiv.
² O pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za vstop in pregled stanovanja, glej tudi komentar k 20. členu ZIN.

Vir: Knjiga Inšpekcijski nadzor, Razprave, sodna praksa in komentar zakona, avtorjev dr. Polonce Kovač, dr. Erika Kerševana, dr. Mirka Pečariča, mag. Matjaža Remica, mag. Nuše Orel in mag. Petre Čas.