Vprašanje, ali bodo turška in kitajska podjetja prevzela najpomembnejše gradbene projekte v Sloveniji, postaja vse bolj aktualno. Slovenski gradbinci opozarjajo na neenakovredne pogoje, v katerih morajo tekmovati s podjetji iz tretjih držav, kjer je evropskim podjetjem onemogočen enakovreden dostop do javnih naročil. Ta problematika je še posebej izrazita pri projektih, ki jih financira EU in pri katerih so naročniki pod pritiskom, da projekte izvedejo kakovostno, pravočasno ter po najugodnejši ceni.

Pravice ponudnikov iz tretjih držav

Sodišče EU je nedavno v zadevi C-652/22 Kolin Inşaat Turizm Sanayi ve Ticaret AȘ odločilo, da podjetja iz tretjih držav, ki z EU nimajo sklenjenih ustreznih sporazumov (na primer Turčija in Kitajska), nimajo pravice do pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v EU. To pomeni, da ne morejo vložiti revizijskih zahtevkov ali sporov zoper odločitve naročnikov. Vendar to ne pomeni, da ne morejo sodelovati v javnih naročilih. Sodišče je poudarilo, da imajo naročniki pravico sami odločiti, ali bodo takim podjetjem omogočili sodelovanje, pri čemer lahko določijo posebna pravila za njihovo obravnavo.

Dilema naročnikov

Za slovenske naročnike je sodelovanje tujih podjetij dvorezen meč. Na eni strani omogoča nižje cene in konkurenčnejše ponudbe, na drugi strani pa sproža skrb zaradi kakovosti izvedbe in vprašanje, kako se soočiti z morebitnimi posledicami nižjih stroškov, kot so slabši delovni pogoji ali državne subvencije, ki jih prejmejo tuja podjetja. V primerih, ko domači izvajalci ne morejo zadovoljiti potreb zaradi omejenih zmogljivosti, so naročniki pogosto prisiljeni iskati rešitve zunaj meja EU.

Kaj pravijo slovenski gradbinci?

Slovenska podjetja opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša sodelovanje s podjetji iz tretjih držav. Pogosto gre za ponudnike, ki zaradi državnih pomoči ponujajo izjemno nizke cene, kar postavlja domače izvajalce v slabši konkurenčni položaj. Gradbinci menijo, da bi bilo pošteno, da se takim podjetjem, kjer evropska podjetja nimajo enakih pogojev, omeji ali celo prepreči dostop do javnih naročil v EU.

Ali lahko naročniki izločijo ponudnike iz tretjih držav?

Praksa dopušča različne razlage. Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne navede posebnih pravil za sodelovanje podjetij iz tretjih držav, se odpira vprašanje, ali lahko take ponudbe zavrne brez posebne obrazložitve. Ena možnost je, da se taki ponudniki lahko prijavijo le, če je to izrecno zapisano v razpisni dokumentaciji. Druga pa, da jim je sodelovanje dovoljeno, dokler naročnik ne sprejme odločitve o njihovem statusu.

Kako naprej?

Sodišče EU je v svojih odločitvah nakazalo, da je odločitev o sodelovanju ponudnikov iz tretjih držav večinoma prepuščena naročnikom. Ti imajo pravico oblikovati razpisno dokumentacijo na način, ki zagotavlja preglednost in konkurenčnost. Slovenski gradbinci bodo morali najti načine, kako ostati konkurenčni, naročniki pa tehtajo med potrebo po ugodnih cenah in odgovornostjo do domačega gospodarstva.

Avtorica: mag. Maja Koršič Potočnik
odvetnica specialistka v Odvetniški družbi Potočnik in Prebil