Povprečnina je za občine pomemben znesek, saj se iz njenega naslova v skladu z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) financira izvajanje prenesenih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonov, in v obsegu, določenem z le-tem.

Te naloge so vezane predvsem na zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov na področjih predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva ipd.

Za leto 2015 je znesek povprečnine nižji od tistega v letu 2014. V prvi polovici leta je znašal 525 evrov, v drugi polovici leta pa 519 evrov. Višino povprečnine v skladu z veljavno zakonodajo izračuna Ministrstvo za finance, potrdijo pa jo poslanci državnega zbora, s sprejemom zakona o izvrševanju proračuna ali njegove novele.

V skladu s predvidenimi zakonskimi roki so se predstavniki vlade in občin že sestali na pogovoru o povprečnini za leti 2016 in 2017. Občine s predlaganim zneskom ministrstva za finance niso zadovoljne in si prizadevajo, da bi bila višina povprečnine v prihodnjem letu 671 evrov.

Iz pojasnila predstavnikov občin je razvidno, da je ta znesek vsota, ki so jo občine v preteklih letih porabile za izvajanje zakonskih nalog, nižja vsota pa bi pomenila oteženo izvajanje le-teh. Predstavniki občin opozarjajo tudi, da razkorak med stroški iz naslova zakonskih obveznosti in dejanskimi stroški že presega več kot 20 odstotkov. Nekatere občine so se zato že znašle v težki finančni situaciji. Zato vztrajajo, da če se zniža povprečnina, naj se zniža tudi obseg zakonskih nalog.

Skupnost občin, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije bodo v primeru nestrinjanja z višino sprejete povprečnine za prihodnja leta izkoristile vsa pravna sredstva za zaščito lokalne samouprave. To pomeni, da lahko vložijo tudi zahtevo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov, ki določa višino povprečnine.

Vir: Vlada RS, Ministrstvo za finance, Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije, STA