Uvedba kompleksne krize na področju migracij

Ena od glavnih sprememb, ki jo predvideva Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju: novela ZTuj-2), je uvedba instituta kompleksna kriza na področju migracij, ki izhaja iz določb novega 10.a člena. Nastanek kompleksne krize na področju migracij naj bi bil tako povezan s situacijo, ko bi na enem ali več območjih Republike Slovenijo vstopilo večje število nezakonitih migrantov, ki bi izrazili namero o zaprosilu za mednarodno zaščito.

Omenjene določbe predvidevajo pooblastilo Vladi RS, da na predlog Ministrstva za notranje zadeve in na podlagi njegove ocene (upoštevajoč načelo sorazmernosti in stopnjo ogroženosti ustavno varovanih dobrin) uvede nekatere najstrožje ukrepe zoper tujce. Predvsem bi v tem primeru lahko policija zavrgla namero tujca za mednarodno zaščito. To velja pod pogojem, da v sosednji državi, iz katere je tujec vstopil, ne obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Hkrati pa bi ga napotila v (varno) državo, iz katere je nezakonito izstopil. Pri tem pa je izvajanje tega ukrepa prepovedano, če zaradi slabega zdravstvenega stanja tujca ali njegovega družinskega člana napotitev očitno ni mogoča ali če gre po videzu, obnašanju ali drugih okoliščinah za mladoletno osebo brez spremstva. S tem naj bi predlagatelj novele izpolnil tudi zahteve Ustavnega sodišča (odločba št. U-I-59/17-27 z dne 18. 12. 2019).

Dovoljenje za začasno prebivanje

Med cilji novele ZTuj-2 je tudi implementacija določb Direktive 2014/801/EU v slovenski pravni red. Gre za področje izdaje (i) dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav in visokega šolstva ter izdaje (ii) dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija. Raziskovalcem, ki imajo v drugi državi članici EU že izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, je omogočena kratkotrajna premestitev iz raziskovalne organizacije v eni od držav članic EU, ki je tujcu prva izdala dovoljenje za prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, v raziskovalno organizacijo v Republiki Sloveniji, v kateri bo tujec do 180 dni v 360-dnevnem obdobju opravljal del svojega raziskovanja. Tujec bi lahko vstopil in opravljal raziskovalno delo na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, ki ga je prva izdala druga država članica EU, v 30 dneh od dneva vstopa v državo pa mora zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela v Republiki Sloveniji.

Direktiva 2016/801/EU in spodbujanje mobilnosti

V skladu z novelo ZTuj-2 bo lahko tujec, ki mu je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje v drugi državi članici EU, v Sloveniji opravil del študija v trajanju največ 360 dni, pod pogojem, da pristojni organ v Republiki Sloveniji temu ne nasprotuje, hkrati pa mora ves ta čas obstajati veljavnost izdanega dovoljenja v drugi državi članici EU. Postopek se izpelje na podlagi uradnega obvestila (pred vstopom tujca) pristojnemu slovenskemu organu o nameri tujca, da bo del študija opravil v Sloveniji.

Vir: Uradni list RS in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih.