Graditev vseh objektov v Republiki Sloveniji je v javnem interesu. Javni interes po Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr,) predstavljajo varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihova usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

Vsi zgrajeni objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti, s predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene zahteve in biti evidentirani. Samo kadar so izpolnjeni pogoji po gradbeni zakonodaji, se šteje, da gre za legalno zgrajen objekt, ki ga je mogoče tudi legalno uporabljati. Objekt je po Gradbenem zakonu stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg.

Številni objekti v naši državi pa ne izkazujejo legalnosti, čeprav so zgrajeni ali celo že v uporabi. To so lahko nelegalno zgrajeni objekti, torej zanje ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ali pa sicer gradbeno dovoljenje imajo, a so z njim v neskladju, to so neskladni objekti. V posameznih primerih so objekti lahko nelegalni ali neskladni tudi, če zanje sicer ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, a so v neskladju s prostorskimi akti ali drugimi predpisi. Nelegalni ali neskladni so torej lahko tudi enostavni objekti. Objekti se namreč po zahtevnosti delijo na enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Od vseh teh vrst samo za gradnjo enostavnega objekta gradbeno dovoljenje ni potrebno. Novi Gradbeni zakon bistveno bolj strogo in določno predpiše, da so samo legalno zgrajeni objekti lahko predmet ali novih gradbenih posegov, pravnega prometa, vpisov v zemljiško knjigo, pridobitve hišne številke. Legalnost objekta pomeni, da ima objekt pridobljeno uporabno dovoljenje in je evidentiran.

V Sloveniji so bile do sprejetja novega Gradbenega zakona (GZ, 2017) v novembru 2017 izvedene tri sistemske legalizacije. Dve obsežnejši sta bili v letih 1978 in 1993, delna pa leta 2003. Nobena od njih ni dosegla cilja, to je preprečitve t. i. črnih gradenj. Prejšnji Zakon o graditvi objektov (ZGO 1, 2004) termina legalizacija sploh ni poznal, je pa opredelil pojem nedovoljena gradnja. Legalizacija po ZGO-1 je bila mogoča samo tako, da je bilo gradbeno dovoljenje za nelegalni ali neskladni objekt izdano šele, ko je bil ta v celoti usklajen s takrat veljavno zakonodajo, z vsemi veljavnimi predpisi, ter je obenem izpolnjeval bistvene zahteve. Tako imenovani redni postopek pa ni pomagal vsem, ki so želeli legalizirati svojo neskladno ali nelegalno gradnjo. Zataknilo se je, ko investitorji niso pridobili vseh soglasij soglasodajalcev (vodovod, kanalizacija, cesta, vode ...) ali pa predmet legalizacije ni bil skladen z veljavnim prostorskim aktom. Pogosto je ostal nerešljiv problem premajhen odmik od parcelne meje in ni bilo vseh soglasij mejašev.

Gradbeni zakon po novem odpira več možnosti legalizacije za zgoraj opisane primere. S prej omenjenim rednim postopkom bo še naprej mogoče časovno neomejeno legalizirati nelegalne in neskladne objekte tudi po novi gradbeni zakonodaji.

Zakon pa ponuja tudi nove možnosti legalizacije, tako imenovane izredne postopke, ki jih doslej nismo poznali. Končni cilj vsake legalizacije je, da objekt pridobi uporabno dovoljenje, da postane legalen. Za začetek uporabe vsakega manj zahtevnega in zahtevnega objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je treba imeti uporabno dovoljenje. Enostavni in nezahtevni objekti, tudi za slednje je potrebno gradbeno dovoljenje, pa morajo biti zgrajeni skladno z veljavno zakonodajo, čeprav zanje uporabno dovoljenje za začetek uporabe ni potrebno. Pri vseh novih posegih na obstoječih objektih, za katere potrebujemo gradbeno dovoljenje, ter promet z njimi mora biti prehodno izpolnjen pogoj, da je tak objekt legalno zgrajen in legalno v uporabi.

Našteto je spodbudilo investitorje, da so se začeli številčneje odločati za postopke legalizacije. Številke novo oddanih vlog za postopke legalizacije po novi zakonodaji vseeno niso zelo visoke. V dobrem letu dni po začetku uporabe novega Gradbenega zakona so upravne enote dobile 990 vlog za postopke legalizacije objektov oziroma odstopanj pri gradnji. Statistika pokaže, da je daleč od vseh vlog največ vlog za dovoljenje za objekte daljšega obstoja, ki ga na novo uvaja Gradbeni zakon. Načinov, kako po izrednem postopku legalizacije pridobiti uporabno dovoljenje, kar v nekaterih primerih predstavlja sama odločba o legalizaciji, je v Gradbenem zakonu več.

Vir: Zbornik 5. Dnevi gradbenega prava, 14. in 15. november 2019, Helena Kovač, univ. dipl. inž. arh.