Odločitev Sodišča EU v zadevi Nintendo¹ neposredno vpliva na uporabo merodajnega prava v sporih zaradi kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU² z razlago mesta storjene kršitve, kadar kršitelj krši pravico v več različnih državah.

Rimska uredba II³ določa kolizijska pravila za nepogodbene obveznosti v zadevah s čezmejnim elementom. Za posamezne vrste deliktov, med katere sodi tudi kršitev pravic intelektualne lastnine, določa posebna kolizijska pravila.⁴ Za kršitev pravic intelektualne lastnine v 8. členu določa dve: eno za kršitev nacionalnih pravic intelektualne lastnine (prvi odstavek 8. člena Rimske uredbe II), drugo pa za kršitev enotnih pravic intelektualne lastnine EU⁵ (drugi odstavek 8. člena Rimske uredbe II). Odločba v zadevi Nintendo se nanaša na kršitev enotne pravice intelektualne lastnine EU, in sicer na model EU.

Drugi odstavek 8. člena Rimske uredbe II določa, da se uporabi pravo države, kjer je bila kršitev storjena. V zvezi s tem tako ne gre za uporabo prava države, kjer je nastopila škodljiva posledica, kot je to po splošnem pravilu v prvem odstavku 4. člena, ampak za pravo države, na ozemlju katere je bilo dejanje kršitve storjeno, kjer se je torej zgodil dogodek, ki je povzročil škodo.⁶ Opozoriti je treba, da so enotne pravice EU urejene v pravnih aktih EU (na primer v Uredbi Sveta (ES) 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti⁷ ali Uredbi EU 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije⁸), zato se za vprašanja o njihovi kršitvi uporabijo pravila, določena v teh specialnih ureditvah. Ker pa enotni sistem teh pravic ni celoten, so določene vsebine prepuščene tudi nacionalnim ureditvam.

V zadevi Nintendo se je toženi stranki v zvezi s ponudbo izdelkov prek spleta očitalo več kršitev modela EU družbe Nintendo. Tako je bilo več krajev kršitve mogoče presojati kot »kraj, kjer je bilo dejanje kršitve storjeno«. Zato se je postavilo vprašanje, kako razlagati kraj, v katerem je bila kršitev storjena. Sodišče EU je odločilo, da se v takem primeru za določitev dogodka, ki je povzročil škodo, ne sme upoštevati vsako očitano dejanje kršitve, ampak je treba celostno presoditi ravnanje tožene stranke, da se določi kraj, kjer je bilo začetno dejanje kršitve. Prodaja izdelkov na spletni strani tožene stranke pomeni ponudbo za te izdelke in s tem tudi dajanje na trg izdelkov, ki kršijo pravico intelektualne lastnine. Dogodek, ki je povzročil škodo, je v takem primeru kraj, kjer je oseba začela postopek dajanja na splet prodajne ponudbe na svoji spletni strani.⁹

To pomeni, da se kršitev, ki je bila storjena v več različnih državah, ne obravnava po pravilih vsake od teh držav za posamezno očitano kršitev, ampak mora nacionalno sodišče oceniti kršitev celostno in uporabiti pravo ene same države, in sicer tiste, v kateri se je pojavilo začetno kršitveno dejanje. Odločba v zadevi Nintendo pa ima tudi širši domet, ker ni pomembna zgolj za razlago tega vprašanja v primerih kršitev modela EU, pač pa tudi drugih enotnih pravic intelektualne lastnine EU (na primer znamke EU).

Več o odločbah Sodišča EU, ki so vplivale na oblikovanje mednarodnega zasebnega prava v pravnih aktih EU, vključno z razlago, in tudi o drugih vprašanjih s tega področja prava v obligacijskih, družinskih, dednih in insolvenčnih zadevah lahko preberete v knjigi Mednarodno zasebno pravo Evropske unije avtorjev dr. Martine Repas, dr. Vesne Rijavec, dr. Rajka Kneza, dr. Suzane Kraljić, dr. Tomaža Keresteša, dr. Tjaše Ivanc, dr. Jorga Sladiča in dr. Andreja Ekarta.

¹ Združeni zadevi C-24 in 25/16, Nintendo Co. Ltd proti BigBen Interactive GmbH in BigBen Interactive SA, ECLI:EU:C:2017:724.
² Kot pravic, ki nastanejo, se prenesejo in prenehajo za celotno območje EU.
³ Uredba ES št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (UL L 199, 31. 7. 2007, str. 40–49).
⁴ Več o tem glej pri Plender, R., in Wilderspin M., The European Private International Law of Obligations, Sweet & Maxwell, Thomson Reuters, London, 2009, in Huber, P. [ur.], Rome II Regulation: Pocket Commentary, Sellier, München, 2011.
⁵ Kot sta, denimo, model in znamka EU.
⁶ Glej tudi v zadevi Nintendo, točka 98.
⁷ OJ L 3, 5. 1. 2002, str. 1–24.
⁸ OJ L 154, 16. 6. 2017, str. 1–99.
⁹ Zadeva Nintendo, točki 107 in 108. Več o tem glej pri Kubis, S., Die Verletzung unionsweiter Schutzrechte in grenzüberschreitenden »Lieferketten«, Zeitschrift für Geistiges Eigentum, 9(4), 2017, str. 471–490.

Vir:  Red. prof. dr. Martina Repas, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, urednica in soavtorica knjige Mednarodno zasebno pravo Evropske unije.