V postopkih javnega naročanja lahko ponudniki ponudbo oddajo s podizvajalcem. Kadar ponudnik nastopa s podizvajalcem, mora biti pozoren na obveznosti, ki jih v zvezi z nastopanjem podizvajalcev določa Zakon o javnem naročanju (ZJN-3).¹ ZJN-3 v 94. členu sistematično in na enem mestu ureja vse, kar zadeva nastopanje s podizvajalci.

Kdo je podizvajalec?                     

Za ponudnike in naročnike je pomembno, da poznajo definicijo pojma podizvajalec in vedo, kdo se šteje za podizvajalca. Na podlagi prvega odstavka 94. člena ZJN-3 in prakse Državne revizijske komisije se za podizvajalca šteje vsak subjekt, ki dejansko izvaja del javnega naročila. Podizvajalca pa je treba razlikovati od gospodarskega subjekta, katerega zmogljivosti uporablja ponudnik. Uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov sicer ureja 81. člen ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik v zvezi s finančnimi in ekonomskimi pogoji ter v zvezi s pogoji o tehnični in strokovni sposobnosti po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov.

Prvi odstavek 81. člena ZJN-3 v primeru izkazovanja pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami celo izrecno zahteva, da lahko ponudnik uporabi zmogljivosti drugega subjekta le, če ob tem zagotovi, da bo ta tudi neposredno izvajal gradnje ali storitve, za katere je zagotovil zahtevane zmogljivosti. Navedeno pa – v primerjavi s prvo povedjo prvega odstavka 81. člena ZJN-3 – pomeni omejitev uporabe zmogljivosti drugih subjektov, saj za uporabo zmogljivosti drugih, kot jo opredeljuje druga poved navedene določbe, postavlja pogoj, da morajo v takem primeru ti drugi subjekti tudi izvesti gradnje ali storitve, za katere so zagotovili zahtevane zmogljivosti (glej drugo poved prvega odstavka 81. člena ZJN-3).

To pomeni, da morajo ti drugi subjekti izvesti del javnega naročila. Ker pa lahko v skladu z ZJN-3 javno naročilo (oziroma njegov del) izvede zgolj (izbrani) ponudnik (oziroma skupina ponudnikov, tj. skupnih partnerjev) sam (prim. 1. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ali pa ga izvede s podizvajalci (prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3), morajo ti drugi subjekti, katerih zmogljivosti se uporabijo glede izkazovanja pogojev v zvezi z izobrazbo ter strokovno usposobljenostjo in ki bodo posledično – skladno z zahtevo zakona – morali izvesti (ustrezen) del javnega naročila, v ponudbi nastopati bodisi kot skupni partnerji bodisi kot podizvajalci.²

Obveznosti ponudnika pri nastopanju s podizvajalci

Kadar ponudnik nastopa s podizvajalci, mora v ponudbi predložiti podatke o svojih podizvajalcih. Naročnik je na podlagi ZJN-3 dolžan, da v primeru nastopanja ponudnika s podizvajalci za vse priglašene podizvajalce preveri (ne)obstoj razlogov za izključitev. Temu je namenjena tudi določba, da je treba za podizvajalce priložiti enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD).

Ponudnik glede na definicijo pojma podizvajalec nima pravice oddati celotnega javnega naročila v podizvajanje. Tudi praksa Državne revizijske komisije³ temelji na stališču, da ponudnik lahko v podizvajanje odda le del javnega naročila, ne pa javnega naročila v celoti.

Pri tem je tudi ključno, kaj je glede podizvajanja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno predvidel naročnik. Presojo je torej treba opraviti od primera do primera ob upoštevanju konkretnih okoliščin. Iz prakse Državne revizijske komisije (denimo iz sklepa 018-238/2017) na primer izhaja, da tudi če je naročnik izrecno predvidel, da se v podizvajanje lahko odda del naročila, in »dela« (javnega naročila) ni izrecno pojasnil, je jasno, da je ponudnik lahko v podizvajanje oddal le del javnega naročila, ne pa javnega naročila v celoti.

V zvezi s tehnično sposobnostjo gospodarskega subjekta lahko naročnik zahteva navedbo deleža javnega naročila, ki ga gospodarski subjekt morebiti namerava oddati v podizvajanje (prvi odstavek 76. člena ZJN-3 in točka j osmega odstavka 77. člena ZJN-3).⁴ Če naročnik navedbe deleža javnega naročila, ki ga gospodarski subjekt namerava oddati v podizvajanje v razpisno dokumentacijo ne vključi, od ponudnika ni mogoče zahtevati, da ta delež navede.⁵

Več o nastopanju s podizvajalci boste izvedeli na Dnevih prakse javnih naročil v Laškem, ki bodo potekali 27. in 28. marca 2024.

¹ Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F.

² Sklep Državne revizijske komisije št. 018-193/2020-10 z dne 26. januarja 2021.

³ Sklep Državne revizijske komisije št. 018-024/2018-4 z dne 13. avgusta 2018.

⁴ Sklep Državne revizijske komisije št. 018-005/2023-6 z dne 23. februarja 2023.

⁵ Sklep Državne revizijske komisije št. 018-005/2023-6 z dne 23. februar 2023.


Avtorica: Maja Prebil.