Kaj pomeni promocija zdravja na delovnem mestu in kakšen je njen vpliv na delovno organizacijo?

Opredelitev pojma "promocija zdravja na delovnem mestu" najdemo v 3. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(ZVZD-1)¹, in sicer so to sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Torej govorimo o ukrepih, katerih cilj je preprečevati oziroma zmanjševati posledice fizičnih in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. 

Promocija zdravja je pomembna tako za delavce kot delodajalce in po mnenju² Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) prinaša delovni organizaciji številne koristi, denimo:

• manjši stroški, povezani z boleznimi in poškodbami, ki imajo za posledico tudi odsotnost z dela (prihranek za delodajalca in za javno blagajno ZZZS),
• manjša delovna invalidnost (kar je dolgoročno lahko vzrok tudi podaljšanju delovno aktivnega življenja posameznika),
• večje zadovoljstvo zaposlenih in strank,
• boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu,
• večja motivacija in produktivnost zaposlenih,
• večji ugled podjetja.

Nasveti delodajalcem

Že omenjeni zakon strogo in neposredno nalaga delodajalcu, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter v ta namen zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja, kajti neizpolnjevanje dolžnosti ima lahko za posledico denarno kazen, ki sega od 2.000 do 40.000 evrov.³

Pri promociji zdravja gre za skupna prizadevanja delodajalcev in delavcev z namenom, da se izboljšata zdravje in dobro počutje pri njihovem delu, kar se navadno lahko najlažje doseže z delodajalčevim spodbujanjem, da se delavci udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja⁴. Zavedati se je treba, da so delovna okolja med seboj različna, skladno s tem pa tudi niso podane standardizirane metode in vzorci planiranja. Za lažje načrtovanje je Ministrstvo za zdravje pripravilo smernice⁵ , ki podajajo temeljna načela, ki delodajalca vodijo k pripravi načrta ter služijo kot pomoč in podpora pri izvajanju programov⁶. Pomembno je predvsem, da so delavci prostovoljno vključeni v program, ki primarno izhaja iz njihovih potreb in ga izvajajo zaposleni sami, prav tako je smiselno, da je program stroškovno učinkovit ⁷ in trajnostno naravnan.

Sklep

Kazalniki zdravja in počutja zaposlenih kažejo, da je Slovenija pod povprečjem Evropske unije – kar tretjina žensk in 40,6 odstotka moških slovenskih delavcev meni, da sta njihovo zdravje in varnost pri delu ogrožena. Slednje kaže na strukturni problem očitnega nezavedanja pomena promocije zdravja. Dosedanje raziskave so pokazale nekaj zgovornih rezultatov, kako ekonomsko učinkovita zna biti promocija zdravja. Denimo, v eni od raziskav je bilo ugotovljeno, da naj bi se v 3 do 6 letih stroški bolniških odsotnosti ob učinkoviti promociji zdravja zmanjšali v povprečju od 12 do 36 odstotkov. Še zanimivejše pa so ugotovitve Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, kjer trdijo, da so učinki promocije zdravja tako ekonomični, da 1 evro, namenjen promociji, v 3 do 5 letih prinese donos od 2,5 do 4,8 evra. Ob podanih ugotovitvah lahko sklenemo: promocija zdravja se splača, tako delodajalcem kot skupnosti.<sup>8

1</sup> Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/11.

² Podjed, K., Bajt, M., Jeriček Klanšček, H. 2016. Promocija zdravja v žepu (e-publikacija).Koper: Obalna sindikalna organizacija – KS 90. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/promocija_zdravja_v_zepu_prirocnik_za_sindikalne_zaupnike.pdf (22. 4. 2019).

³ 27. točka prvega odstavka 76. člena ZVZD-1.

⁴ Povzeto po Pisnik, S. 2017. Promocija zdravja na delovnem mestu. Pravna praksa, št. 47, str. 16.

⁵ Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. 2015. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/promocija_zdravja_na_del_mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf (22. 4. 2019).

⁶ Prostovoljna udeležba v programu, ki ga izvajajo zaposleni, stroškovno učinkovit program, vsebina programa naj izhaja iz potreb zaposlenih itd.).

⁷ Omeniti velja, da se odhodki delodajalca zaradi promocije zdravja na delovnem mestu, ki je načrtovana in določena v izjavi o varnosti z oceno tveganja, lahko štejejo za davčno priznane odhodke.

⁸ Podjed, K., Bajt, M., Jeriček Klanšček, H. 2016. Promocija zdravja v žepu (e-publikacija). Koper: Obalna sindikalna organizacija – KS 90. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/promocija_zdravja_v_zepu_prirocnik_za_sindikalne_zaupnike.pdf (22. 4. 2019).

Vir: Uradni list