Število zahtevkov podizvajalcev za neposredna plačila se v časih gospodarskih kriz in negotovosti na trgu poveča. To kaže tudi obsežna sodna praksa v zvezi z neposrednimi plačili (139 sodnih odločb višjih sodišč od januarja 2007 do februarja 2020, 60 odločb Vrhovnega sodišča od decembra 2010 do marca 2020), ki je nastala v času in kot posledica zadnje gospodarske krize. Kriza, ki se danes že kaže na trgu, bo nedvomno ponovno povzročila poplavo neposrednih zahtevkov, zato je prav, da naročniki vedo, kako pravilno ravnati, ko do tega pride.

Najpomembneje je vedeti, da je namen vseh določb o neposrednih plačilih podizvajalcem varstvo pred plačilno nesposobnostjo, in ne, da naročnik razrešuje sporna razmerja med glavnim izvajalcem in podizvajalcem.

Neposredna plačila podizvajalcem so obvezna:

• ZJN-3: kadar podizvajalec to zahteva, mora glavni izvajalec ponudbi priložiti izjavo, da podizvajalec zahteva neposredno plačilo;
• kadar podizvajalec na naročnika naslovi zahtevek za neposredno plačilo pogoji iz 631. člena OZ (vse pogodbe, ne le javnonaročniške).

Pogoji po 631. členu OZ, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, so:

• dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati,
• dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika,
• koneksnost obeh terjatev,
• na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo.

Kadar po prejemu popolnega in utemeljenega neposrednega zahtevka naročnik plača izvajalcu ali tretji osebi namesto podizvajalcu, lahko podizvajalcu odgovarja tudi odškodninsko.

V katerih primerih se šteje, da so izpolnjene predpostavke po 631. členu OZ in kdaj lahko pride do odškodninske odgovornosti naročnika, vam bomo podrobno predstavili na 6. Dnevih gradbenega prava, 9. in 10. decembra 2020, v Laškem.

Vir: odvetnica mag. Vesna Sodja